V Ljubljani živeča Korošica Doroteja Omahen v sebi nosi tako rodno Koroško kot prestolnico, a jo najlepše opiše beseda – svetovljanka.
Doroteja Omahen se je rodila v Celju, otroštvo pa je v veliki meri preživela nad Prevaljami in na Ravnah na Koroškem. Kasneje jo je poklicna pot vodila v tujino – od Zahodne Nemčije do Balkana – ob tem je tudi veliko potovala po vsem svetu, kjer je spoznavala kulinariko najrazličnejših držav.
Nazaj k svoji Koroški
A kot pravi, se človek z leti vedno bolj obrača k svojim koreninam. Njene so vtkane v vonj pristnih koroških jedi, toplino domačega ognjišča ter okuse, ki so zaznamovali njena najzgodnejša leta. Rodni Koroški je Doroteja Omahen podarila tudi knjigo receptov z naslovom Kuharija po koroško, ki je izšla pred leti.
Kdor Dorotejo dobro pozna, ve, da v knjigi deli več kot recepte: "To ni knjižna kuharica, ampak knjiga receptov naših koroških mam in babic. Želela sem si izdati knjigo, pospremljeno z zgodbami in opisi koroških posebnosti, poseben poudarek je tudi na koroškem narečju," je avtorica povedala zbranim na kulturno-kulinaričnem dogodku, ki je minuli teden potekal v Cankarjevem domu v okviru 24. Festivala za tretje življenjsko obdobje.
Dogodek, ki ga je Doroteja organizirala s široko podporo prijateljev in soustvarjalcev njene knjižne zgodbe, je obiskovalcem približal zakladnico dveh regij — koroško in istrsko — združuje ju spoštovanje do tradicije in izročila. Slovenska prestolnica pa je ta dan zaživela v prav posebnem duhu, z vonjem domačih jedi, toplino koroškega in istrskega narečja, melodijo pesmi in bogatim pripovedništvom.
Poleg ohranjanja bogate kulinarične zapuščine knjiga Kuharija po koroško avtorice Doroteje Omahen nosi sporočilo, kako dragoceno je, če si vzamemo čas za mizo, ob jedi in ob ljudeh, ki jih imamo radi.
Nemški prevod
Prisotni smo na dogodku izvedeli tudi zanimivo ozadje nastanka nemškega prevoda knjige, za katerega je zaslužen v Sloveniji živeči Nemec dr. Peter Kamien. Doroteja je ob večerji pri njej doma ob mizi navdušeno pripovedovala o koroških jedeh in knjigi njihovih receptov, ki jo je izdala. Tedaj je Petrova soproga Darinka dobila zanimivo idejo: možu je dejala, kako čudovito bi bilo, če bi knjiga izšla tudi v nemščini. Peter jo je z veseljem podprl in predlog nato zares uresničil, kljub temu, da se je prevajanje izkazalo za pravi izziv, saj so številne koroške besede in poimenovanja jedi močno zakoreninjena v narečju.
Z nemškim prevodom se koroški okusi širijo in povezujejo ljudi tudi onkraj naših meja, knjiga pa je na nek način dobila novo življenje, saj Koroški odpira vrata v svet.
"Mojo veliko ljubezen do Koroške so mi privzgojili mama, ponosna Korošica Marija Kreuh Turnšek, in moja dva starejša brata Vital in Zimi ter kasneje prijatelj iz otroštva Simon Rožej." — Doroteja Omahen
Poklon izročilu in tradiciji
Slavnostni uvod je na dogodku v Cankarjevem domu pripadel Vlasti Nussdorfer, predsednici Programskega sveta festivala, pa tudi avtorici uvoda v knjigo Kuharija po koroško. Dogodek je z občutkom in energijo povezovala Tanja Mejak Bordon iz Društva poslovnih žensk FAM, ob spremljavi slikovnega gradiva mag. Olge Paulič.
Istrski utrip je v dvorano prinesla dr. Lucija Čok, znanstvena svetnica ZRS Koper, s svojo knjigo Okus po morju. Ta je izšla leta 2023, osrednja pozornost v njej je namenjena istrski kuhinji z vso pestrostjo in različnostjo okusov, in prepletenostjo gastronomskih podobnosti različnih receptur na širšem področju Sredozemlja.
V prvi vrsti družabni dogodek se je sklenil s pokušino izbranih koroških jedi ter pijače. Za piko na i smo udeleženci lahko poskusili redko jabolčno penino – vrhunsko presenečenje, ki je lepo zaobjelo celotno kulturno-kulinarično izkušnjo.
