V mestu ob jadranski obali, ki ga svet obožuje, se vse pogosteje sprašujejo, ali je vse skupaj sploh še to, kar so nekoč poznali ...
Španski časnik El País opozarja, da se Hrvaška s problemom prekomernega turizma sooča podobno kot Španija, a v še bolj izraziti obliki. Kot simbol te preobrazbe izpostavlja Dubrovnik, ki je po snemanju serije Igra prestolov leta 2014 postal ena najbolj prepoznavnih turističnih destinacij na svetu.
Časnik spomni na znameniti prizor, v katerem Cersei Lannister hodi po "poti sramote" po jezuitskih stopnicah. Ta prizor je, kot pišejo, Dubrovnik trajno vpisal na globalni turistični zemljevid. Danes pa sprehod po istih stopnicah sredi avgusta pomeni prebijanje skozi množice obiskovalcev in soočenje z visokimi cenami. Mesto, ki je nekoč živelo svoj mediteranski ritem, se je po mnenju mnogih preobrazilo v pravo mravljišče.
Turizem predstavlja približno 20 odstotkov hrvaškega bruto domačega proizvoda, kar je dvakrat več kot v Italiji in občutno več kot v Španiji, kjer znaša okoli 13 odstotkov. Zaradi tega Hrvaška s svojimi 3,8 milijona prebivalcev še močneje občuti tako koristi kot negativne posledice turistične nasičenosti.
Novinar N1 Hrvoje Krešić, ki je odraščal v Dubrovniku, danes pa živi v Zagrebu, je za El País dejal, da se je mesto njegovega otroštva spremenilo v "muzej na prostem". Trgovine in restavracije so še vedno tam, toda izginil je vsakdanji mediteranski duh: odprta okna, ljudje, ki se z njih pogovarjajo, drobni prepiri in živahne ulice. Danes je na vsakem koraku prisotna Igra prestolov, medtem ko se o dejanski zgodovinski vlogi mesta, njegovih pesnikih, inženirjih in diplomatih govori vse redkeje.
Španski časnik opozarja tudi na rast cen nepremičnin in najemnin, ki jo je spodbudila eksplozija turističnih apartmajev. Hrvaška hkrati beleži eno najvišjih stopenj inflacije v Evropski uniji. Novembra je po harmoniziranem indeksu cen življenjskih potrebščin znašala 4,3 odstotka, medtem ko je povprečje evroobmočja znašalo 2,2 odstotka. Krešić opozarja, da si mladi zdravnik, učitelj ali gasilec danes težko privošči stanovanje v Dubrovniku, Splitu ali Zadru. Cene so postale zaskrbljujoče, pravi, in s tem se poraja vprašanje, kdo bo v teh mestih sploh še živel izven turistične sezone.
Dubrovnik je letos uvedel več omejitev. Število novih dovoljenj za turistične apartmaje v zgodovinskem jedru je omejeno, v mestno pristanišče lahko hkrati vplujeta največ dve potniški ladji na dan, ob tem pa je določen minimalni čas zadrževanja. Znotraj mestnega obzidja lahko istočasno biva največ 4000 potnikov s križark. Obisk mestnega obzidja bo mogoč le z vnaprejšnjo spletno rezervacijo, s čimer želijo omejiti tako imenovani "bliskoviti turizem", ki v kratkem času preplavi mesto, a prinese omejen gospodarski učinek.
Hrvaško letno obišče več kot 21 milijonov turistov, kar je približno petkrat več od števila prebivalcev. Španijo, ki ima 49 milijonov prebivalcev, obišče okoli 97 milijonov turistov, a sorazmerno gledano je pritisk na Hrvaško večji. Prihodki od tujih gostov so se v prvi polovici lanskega leta povečali za skoraj šest odstotkov, od leta 2016 pa so se v prvih šestih mesecih leta podvojili.
Premier Andrej Plenković je že leta 2024 opozarjal na nevarnosti neupravičenega dvigovanja cen. Po njegovih besedah vsak poskus hitrega zaslužka na račun previsokih cen škoduje strateškemu ugledu države, saj se razočaran turist danes o svoji izkušnji razpiše po svetu v nekaj sekundah.
Iz hrvaškega ministrstva za turizem poudarjajo, da brez jasnih pravil in strogega nadzora ni mogoče govoriti o trajnostnem modelu. Ostaja pa odprto vprašanje, ali bodo sprejeti ukrepi mestom, kot je Dubrovnik, vrnili mediteranski utrip, ali pa bodo ostala urejena, a brezosebna kulisa za milijone obiskovalcev.
