Če boste pred odhodom z letošnjega dopusta na Hrvaškem kupili še kakšno steklenico oljčnega morja za domov, je to novica, ki je ne bi bilo pametno spregledati.
V zadnjem letu je cena oljčnega olja v večini držav Evropske unije občutno padla, v Španiji celo za 55 odstotkov. Povsem drugače pa je v Sloveniji in zlasti na Hrvaškem, kjer cene še naprej naraščajo.
Po podatkih evropskega sistema za spremljanje kmetijskih trgov (TISUP), je povprečna cena oljčnega olja na Hrvaškem maja letos znašala 1168 evrov za 100 kilogramov, kar je kar 93 odstotkov več od povprečja EU, ki znaša 604 evrov. Slovenija je med redkimi državami, kjer so cene prav tako narasle, a zgolj za 4 odstotke.
Zakaj Hrvaška (in delno Slovenija) odstopata?
Strokovnjaki pojasnjujejo, da je za visoke cene na Hrvaškem kriva kombinacija več dejavnikov:
- Visoki stroški pridelave – Medtem ko v Španiji, Italiji ali Grčiji prevladuje industrijska proizvodnja, hrvaško oljčno olje večinoma prihaja z majhnih družinskih kmetij. Delo je ročno, kar pomeni več vloženega časa in stroškov. Povečani stroški embalaže, energentov in gnojil še dodatno obremenjujejo pridelovalce.
- Pomanjkanje organiziranosti – V državah, kot sta Italija in Španija, imajo oljkarji na voljo zadruge, odkupne centre in močne izvozne mreže. Na Hrvaškem vsak pridelovalec nastopa sam, kar pomeni višje stroške in manj možnosti za znižanje cen.
- Nizka domača proizvodnja – Hrvaška letno pridela okoli 4000 ton oljčnega olja, medtem ko poraba presega 8000 ton. Uvoz je zato nujen, kar povzroča dodatne cenovne pritiske.
- Turistični vpliv – Oljčno olje je postalo del turistične ponudbe in priljubljen suvenir. Steklenice z ličnimi etiketami dosegajo visoke cene, še posebej v obmorskih regijah.
- Klimatske spremembe – Suše in nepredvidljive vremenske razmere zmanjšujejo letino, kar v majhnih pridelovalnih sistemih občutno vpliva na ponudbo in s tem na ceno.
Čeprav je kakovost hrvaškega oljčnega olja na visoki ravni in pogosto pobira mednarodna priznanja, strokovnjaki opozarjajo, da pretirano visoke cene ogrožajo konkurenčnost na evropskem trgu. Slovenski proizvajalci se za zdaj večinoma še držijo nekoliko pod evropskim povprečjem, a podobni trendi rasti stroškov in nizke pridelave lahko v prihodnosti povzročijo enake težave.
V času, ko potrošniki postajajo vse bolj cenovno občutljivi, bo za dolgoročno vzdržnost trga ključno iskanje ravnotežja med kakovostjo, ceno in ponudbo. Pri tem bi utegnila ključno vlogo odigrati povezovanje pridelovalcev, posodobitev proizvodnje ter prilagoditev trženja glede na sezonsko in geografsko dinamiko.
