Nekaj hiš, stari stolp in zgodba, ob kateri se naježi koža.
Ko nekdo omeni otok Pag, večina najprej seveda pomisli na brezskrbne poletne dneve pod vročim soncem Jadrana. Spet drugi imajo pred očmi okusen sir, slastno jagnjetino, privlačno čipke, cenjeno lokalno sol in vroče noči na Zrćah. Toda le nekaj minut hoje od najbolj znane hrvaške zabavne plaže se skriva povsem drugačen svet. Zaliv Caska, z nekaj hišami in starim stolpom, ki je nekoč služil za opazovanje jat tunov, stoji kot tiho nasprotje razgretemu ritmu nočnega življenja.
Na prodnato-peščeni plaži Caska ritem narekujejo škržati, pogled pa uhaja proti paškemu zalivu in mogočnim stenam Velebita. Težko je verjeti, da je na tem spokojnem kraju nekoč stalo mesto, v katerem je živelo več deset tisoč ljudi. Toda arheološke raziskave potrjujejo, da je prav tu cvetela Cissa, največje rimsko naselje na otoku Pagu.
Danes Cissa počiva pod morsko gladino pred zalivom. Domnevajo, da jo je v 4. stoletju prizadel silovit potres, ki je povzročil njeno potopitev. Na ruševinah antičnega mesta je zrasla legenda o paški Atlantidi in skritem zakladu; zgodba, ki je postala del otoške ljudske dediščine.
Po pripovedovanju je bila Cissa nekoč bogato in uspešno mesto. Trgovci so si s spretnostjo in podjetnostjo nakopičili zlato, dragulje in razkošne hiše. A bogastvo naj bi prebivalce postopoma spremenilo. Iz dobrih ljudi so postali ošabni, oddaljeni od vere in ponižnosti. Legenda pravi, da se je bog odločil kaznovati mesto. Poslal je angela v podobi ubogega popotnika, da bi med prebivalci poiskal vsaj enega pravičnika, vrednega rešitve. Preoblečen je hodil po ulicah Cisse in prosil za pomoč, hrano in prenočišče, a bil deležen le posmeha in zaničevanja.
Od vrat do vrat je trkal, dokler ni srečal dveh sester, Bone in Male. Medtem ko je Bona neznancu ponudila gostoljubje, se je Mala do njega vedla enako kot drugi: bahavo in oholo. Angel je spoznal, da je Bona edina pravičnica, ki jo je treba rešiti, zato jo je opozoril na bližajočo se kazen in izginil.
Še pred zoro je Bona zapustila mesto. Ko so prvi sončni žarki obsijali razkošne palače, so se tla začela tresti. Veter je besnel, morje se je dvigalo v divjih valovih, z neba pa je v neurju zabliskalo. Iz temnih oblakov je nad Cisso priletela žareča krogla.
V nekaj minutah so imenitne hiše, dragocena oblačila, zlato in dragulji izginili pod vodo. Bona naj bi na južnem delu otoka srečala pastirja, se z njim poročila in soustanovila mesto Pag, zakladi Cisse pa naj bi še danes počivali v modrih globinah mirnega paškega zaliva. Danes je Caska spokojna in skoraj neopažena, a pod gladino še vedno skriva zgodbo o vzponu, oholosti in potopu ...
