Meniji v fizični obliki počasi postajajo preteklost, a to ima svoje pluse in minuse.
Tudi vi pogrešate čase, ko ste v lokalih in restavracijah na mizo še dobili meni v fizični obliki in vam ni bilo treba iskati QR kode, ki jo morate skenirati, da bi sploh ugotovili, kakšne so cene? Niste edini.
Razprava o tem se je nedavno razplamtela na hrvaški podstrani foruma Reddit. "Zakaj je postalo normalno, da kavarne nimajo več cenikov, ampak je treba skenirati QR kode?"
"Ja, sovražim to!" se je takoj odzvalo kar nekaj uporabnikov. Drugi so poskušali ponuditi legitimen razlog za digitalne menije. Težje jih odpihne veter ali poškoduje dež, vsaka miza ima svojo kodo, tako da ni treba, da si jih gostje izposojajo med sabo, če kakšen slučajno zmanjka, lažje je ves čas posodabljati cene, ne želijo tiskati preveč papirja ...
Našli so se tudi taki, ki skeniranje kode vidijo kot vdor v zasebnost.
"To je vdor v zasebnost in tveganje za varnost. Kaj pa, če bi nekdo na mizo lokala zlonamerno nalepilo svojo QR-kodo, ki vodi do zlonamerne programske opreme? Nikoli ne skeniram QR-kode, za katero nisem prepričan, kam vodi. Druga stvar, kar se tiče zasebnosti: skeniranje naprave, piškotki, sledenje temu, kako pogosto hodiš v kavarno in katere druge lokale obiskuješ – vse to je možno izvedeti prek piškotkov. Tega pa res ne potrebujem, hvala."
Morda vas zanima tudi:
- Še en nov lokal v središču Ljubljane: med prvimi v prestolnici ponujajo takšno kavo
- O, ne! Je konec še ene lepe gostinske zgodbe v slovenski prestolnici? Po dopustih vrata znanega lokala ostajajo zaprta
Popularnost v času korone
A razlogov, da gostinci pogosteje posegajo po QR kodah, je v resnici več. Prvi je verjetno higiena: po pandemiji je veliko lokalov želelo zmanjšati deljenje predmetov iz roke v roko in QR kode so se pojavile kot 'praktična brezkontaktna' rešitev.
Vendar pa so ostale zato, ker so praktične tudi z drugih vidikov. Na primer z vidika lažjega posodabljanja ponudbe in cen: gostinci lahko hitro spremenijo meni (npr. če zmanjka jedi, če pride nova sezonska ponudba ali če se spremenijo cene), medtem ko bi morali pri fizičnih cenikih vsakič tiskati nove.
Manj je tudi stroškov, saj menijev ni treba tiskati, manj papirja in plastificiranih menijev pa pomeni tudi manj odpadkov, kar pomeni, da so QR kode bolj "ekološke". Digitalni meni obenem omogoča več opisov, alergene, nutricionistične podatke, kar je na papirju omejeno.
Vsekakor pa je ta "nova" ureditev rahlo diskriminatorna za goste brez pametnih telefonov (starejši, tujci brez podatkovnega prenosa, ljudje z omejenim dostopom do tehnologije). Res je tudi, da digitalni meniji omogočajo dinamično prilagajanje cen, kar nekateri gostje dojemajo kot prikrite podražitve (npr. različne cene glede na uro dneva ali povpraševanje).
In nenazadnje: digitalni meniji, sploh tisti naprednejši, ki ponujajo tudi možnost naročanja, poglabljajo občutek, da je vse prepuščeno avtomatizaciji, brez osebnega stika.
