Naša tradicionalna poslastica, ki jo poznamo iz babičinih kuhinj in planinskih koč, danes osvaja svet.
Turisti, ki obiščejo Slovenijo, pogosto ne odidejo domov, ne da bi okusili štruklje. In kot pogosto zapišejo v spletnih popotniških skupinah, kaj tako dobrega niso okusili še nikjer drugje.
Beli, črni ali vijolični?
Čeprav obstaja nešteto različic in okusov, so jim med najljubšimi prav gotovo sirovi in orehovi štruklji. Prvi so rahli, kremasti in nežno slani, popolni po obroku, pa tudi kot samostojna jed. Tisti z bogatim orehovim nadevom jim medtem dišijo po praznikih in vzbujajo občutek topline.
Malo manj znani, a zato nič manj okusni so borovničevi štruklji, ki združujejo svežino gozdnih sadežev in sladkost testa. Njihov vijoličast nadev in prijetna kislost borovnic je kombinacija, ki številne prav tako vrže z nog.
"Ko v Sloveniji poskusiš štruklje, začutiš, da so narejeni z ljubeznijo," ponavljajo obiskovalci, ki se vračajo po še ter priznavajo, da se tej naši poslastici enostavno ne morejo upreti. Mnogi dodajajo, da se jim že ob sami misli na njih cedijo sline.
Sladka kulinarična ikona
Iz nekoč preproste kmečke jedi so štruklji v zadnjih letih zrasli v pravo kulinarično ikono, ki jo danes s ponosom imenujemo del slovenske identitete. Vsaka naša pokrajina jih pripravlja po svoje, z rahlimi razlikami v testu, nadevu ali omaki.
Na vprašanja tujcev, kdaj se pravzaprav jedo štruklji – zjutraj, popoldne ali zvečer – domačini skoraj vedno brez razmišljanja odgovorijo: kadarkoli! Na vasi so jih nekoč ponujali ob posebnih priložnostih, danes pa živijo povsem vsakdanje življenje. Na krožnik pridejo, kadar si jih zaželiš.
Lahko jih poješ za zajtrk ob skodelici kave, kot krepko malico po sprehodu, kot sladko razvajanje po kosilu ali pa kot poln, topel večerni obrok. In tudi v tem je velik del njihovega čara!
