Daleč od oči radovednih turistov, visoko v objemu neizprosnih apnenčastih stolpov in magičnega pogleda vse do Jadranskega morja, se na Hrvaškem skriva skoraj 200 let star gradbeni čudež, ki bo kmalu doživel popoln preporod.
Hrvaška bo kmalu dočakala težko pričakovano obnovo ene izmed svojih najbolj osupljivih in dih jemajočih panoramskih poti. Gre za legendarno Majstorsko oziroma po naše mojstrsko cesto, ki slikovito prečka surovi Velebit in za katere sanacijo sta uprava tamkajšnjega naravnega parka in podjetje za upravljanje državnih cest že pripravila vso potrebno dokumentacijo.
Glavna pozornost prenovitvenih del bo usmerjena v najbolj kritične in hkrati najlepše odseke trase ob vznožju apnenčastih stolpov, znanih kot Tulove grede. Projekt je bil prijavljen na razpis hrvaškega ministrstva za kulturo za zaščito nepremične kulturne dediščine, s čimer bo ta edinstvena gradbena mojstrovina iz devetnajstega stoletja končno deležna prepotrebne zaščite in nege, ki si jo nedvomno zasluži.
Veličastna trasa, ki je bila slovesno odprta jeseni leta 1832, je nekoč predstavljala ključno žilo, ki je povezovala sever in jug države. Njeno ime ni niti najmanj naključno, saj izvira iz nemškega izraza, ki označuje vrhunsko obrtniško oziroma mojstrsko delo. 41 kilometrov dolga pot je v času svoje izgradnje veljala za absolutni vrhunec takratnega tehnološkega znanja in se je ponašala z nazivom najsodobnejše prometnice v tem delu Evrope.
Čeprav danes uradno nosi zgolj tehnično oznako državne ceste, je njen resnični pomen že davno prerasel zgolj prometno funkcijo, zato je upravičeno uvrščena na seznam zaščitenih hrvaških kulturnih dobrin.
Zgodovino nastajanja tega nepozabnega odseka spremlja neverjetna zgodba o graditelju Josipu Kajetanu Knežiću, nekoč vojaku v Napoleonovi vojski, in njegovi neomajni vztrajnosti. Gradnja, ki se je začela leta 1825, je bila nepredstavljivo naporna, saj so se delavci iz dneva v dan borili z neukrotljivimi krškimi skalami in neizprosnimi vremenskimi razmerami.
Ljudsko izročilo pravi, da je Knežić, pritisnjen ob zid zaradi nezadovoljstva izčrpanih delavcev in visokih stroškov, o katerih so močno dvomili celo na dunajskem dvoru, svoje može bodril s prebrisanimi obljubami o zlatu. Kljub vsem na videz nepremostljivim oviram mu je uspelo zarezati traso, katere drzni vzponi in ostri ovinki še danes, celo po najsodobnejših in najstrožjih merilih varnosti v cestogradnji, izpolnjujejo vse zahtevane predpise o nagibu.
Danes ta edinstvena pot ni več namenjena trgovskim karavanam, temveč je postala obvezna postojanka za turiste, planince in zaljubljence v slikovite panoramske vožnje. Največji magnet za obiskovalce so nedvomno Tulove grede, mogočni naravni stolpi, ki prevladujejo nad celotno pokrajino in okoli katerih so se spletle številne ljudske pripovedke.
Ta dramatični prostor je svetovno slavo dosegel v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je služil kot nepozabna kulisa za snemanje kultnih filmov o indijanskem poglavarju Winnetouju. S svojo edinstveno mešanico bogate zgodovinske dediščine, mističnih pripovedi in nepozabnih pogledov na Jadransko morje ta pot ostaja trajen in močan simbol surove lepote in neukrotljive moči Velebita. Že v kratkem pa bo očitno zasijala tudi v prenovljeni podobi.
