Njegova prihodnost je zdaj tesno povezana s spoštovanjem preteklosti in vizijo trajnostnega razvoja.
Ministrstvo za kulturo je 20. avgusta izdalo odlok, s katerim je kamniti železniški most Vintgar na bohinjski železniški progi začasno razglasilo za kulturni spomenik državnega pomena. Razglasitev velja do 23. avgusta 2026 in je namenjena zaščiti kulturnih in tehniških vrednot mostu v času načrtovane posodobitve bohinjske železniške proge.
Kot so sporočili z ministrstva za kulturo, je most Vintgar, ki je bil zgrajen leta 1906, edini od treh velikih kamnitih mostov na železniški trasi Jesenice-Nova Gorica-Trst, ki se je ohranil v svoji izvorni obliki. Z glavnim lokom razpona 41 metrov je največji kamniti most v Sloveniji, ki se je v nespremenjeni obliki ohranil do danes in je še vedno v uporabi. V stroki velja za izjemen primer avstrijske šole gradnje velikih masivnih mostov in je bil zaradi svoje kakovosti gradnje vključen tudi v znamenito publikacijo francoskega inženirja Paula Sejourneja Grandes voutes (Veliki oboki).
Območje mostu leži v soteski reke Radovne, kjer se kulturna in tehnična dediščina stikata z eno najbolj obiskanih naravnih znamenitosti Slovenije. Prav ta lega je pripomogla k temu, da most v preteklosti ni bil poškodovan in se je do danes ohranil v prvotni obliki.
Da bi dediščine vrednote mostu upoštevali in varovali tudi pri načrtovanih posegih na bohinjski železniški progi, je ministrstvo za kulturo izdalo odlok o začasni razglasitvi mostu za kulturni spomenik državnega pomena. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije pa bo v prihodnjih mesecih pripravil predlog za njegovo trajno razglasitev.
"Most Vintgar ni le infrastrukturni objekt, temveč simbol preteklega znanja in tenkočutnega umeščanja v ranljivo naravno okolje. Z vsem, kar predstavlja, nas povezuje s prihodnostjo, v kateri bo posodobljena železniška infrastruktura igrala ključno vlogo pri trajnostnem razvoju teh krajev," je ob razglasitvi povedal državni sekretar na ministrstvu za kulturo Matevž Čelik Vidmar.
Razglasitev sovpada z začetkom investicij v prenovo gorenjskega dela bohinjske proge, ki ima ključen pomen za trajnostno mobilnost, boljšo povezljivost Gorenjske in Primorske ter razvoj turizma.
