Letošnji veseli december bo za Slovenske železnice še posebej prazničen, saj se s polno paro na tire, po daljšem premoru, vrača legendarni muzejski vlak. S parno lokomotivo in popolnoma prenovljenimi muzejskimi vagoni, ki bodo pričarali nostalgično podobo praznikov. Vožnja s praznično okrašenimi muzejskimi vagoni in sopihajočo parno lokomotivo bo ponudila pravi potop v zgodovino železnice in posebno božično doživetje.
Muzejski Božičkov vlak bo prvič letos, 20. in 21. decembra, peljal potnike iz Kamnika do Ljubljane in naprej do Grosuplja, Trebnjega, Ivančne Gorice in Sevnice ter nazaj v Ljubljano prek Zidanega Mosta in Litije.
Zanimanje za vožnjo z muzejskim vlakom je bilo izjemno, saj so bile vozovnice za nekatere relacije razprodane že v eni uri od začetka prodaje. Zaradi tega se je vodstvo Slovenskih železnic odločilo, da potnikom, ki si želijo v teh prazničnih dneh občutiti pravo nostalgijo vožnje z muzejskim vlakom, omogoči dodaten termin, ko se bodo lahko zapeljali do Kranja, Borovnice, Grosuplja ali Litije in občutili praznični utrip lokalnih skupnosti.
105 let stara parna lokomotiva 25-026
Lokomotive serije 25 so začeli izdelovati v Dunajski tovarni lokomotiv Floridsdorf (Avstrija) okoli leta 1917 po načrtih konstruktorja Johanna Rihoseka za potrebe vleke tovornih vlakov, a so se uveljavile tudi za vleko potniških vlakov.
Parno lokomotivo 25-026 so izdelali leta 1920 in dandanes domuje v edinstvenem ambientu Železniškega muzeja Slovenskih železnic na Parmovi ulici v Ljubljani, ki je dom tehničnih dragocenosti in spominov s področja železnice.
Je ena izmed petih lokomotiv serije 25 v zbirki parnih lokomotiv v Sloveniji, ki so se ohranile vse do današnjih dni. Leta 1977, ob 120. obletnici proge Ljubljana – Trst, je bila izbrana za vožnjo jubilejnega vlaka na relaciji Sežana - Trst. Malo več kot 17 metrov dolga parna lokomotiva, ki tehta skoraj več kot 100 ton in ima ob vožnji naprej maksimalno hitrost 60 km/h, ob vzvratni vožnji pa maksimalno 50 km/h, je bila že leta 1999 aktivirana za vožnje muzejskega vlaka.
Vrnitev muzejskega vlaka na tire
Začetki projekta Muzejski vlak pri nas segajo v 80. leta prejšnjega stoletja. Po vmesnem premoru je Slovenija dandanes ponovno ena redkih držav, kjer na tirih še lahko vidimo parno lokomotivo in se z njo zapeljemo.
Parna lokomotiva 25-026 je v petek, 5. decembra 2025, prestala poskusno vožnjo, prvič po letu 2019 jo je Rok Šmon, najmlajši med strojevodji parnih lokomotiv, zapeljal iz Ljubljane do Kamnika in nazaj. V soboto, 13.decembra, pa je poskusno vožnjo prestala tudi celotna garnitura – parna lokomotiva z vagoni.
Po tekalni vožnji je Rok Šmon dejal, da se mu je odvalil kamen od srca, in pojasnil, zakaj: "Dejansko stanje parne lokomotive ni jasno, dokler ne gre na tekalno vožnjo. Šele na takšni vožnji v praksi vidiš, kako se obnašajo prenovljeni ležaji in mehanski elementi, ki omogočajo nemoteno obratovanje (npr. osi koles, gibljivi členi pogonskega mehanizma …). Drugo, kot je na primer tlačna oprema, se preizkusi že prej, v kakšnem stanju pa so ležaji, ne veš, dokler nisi na tekalni vožnji in se ne utečejo. Poleg tega se je o delovanju lokomotive porajalo še precej drugih vprašanj. Po takšnem premoru, ko lokomotiva ni bila aktivna, nismo vedeli, kakšno moč bo v praksi razvila in kakšno moč bo sedaj imel parni stroj glede na stanje tesnil, ali bo lokomotiva sploh razvila hitrost, ali bo premog dobro gorel in ali bo njegovo izgorevanje pravilno, ali bo vse v redu s podpihom. Odprtih je bilo še kar nekaj drugih vprašanj, na katera ni mogoče dobiti odgovorov s kurjenjem lokomotive v kurilnici. Odgovore prinese šele preizkus lokomotive na tekalni vožnji. Lokomotiva pa je na naše veliko veselje delovala nad pričakovanji. Približno do polovice poti se je še utekala (gre za normalen postopek pri lokomotivi v povezavi s pregrevalnimi elementi, kar vpliva tudi na strojne elemente), potem pa je vse delovalo tako, kot mora."
Strojevodja Rok Šmon je še povedal, da je bilo med revizijo kar nekaj izzivov z lokomotivo. Med drugim jih je povzročil tudi dinamo, ki daje tok za luči. Zaradi mirovanja lokomotive se je razmagnetil in sprva ni dajal pravilne napetosti. Precej dela je bilo tudi s kompresorjem, ki daje stisnjen zrak za zavore vlaka. Poganja ga majhen parni stroj, katerega najbolj kritični del je na moč komplicirani razvodnik, krmilni del, ki ima kar šestnajst batnih obročkov in tu se je nabralo precej rje.
Celostna evalvacija lokomotive, pregled kotla, tekala, varnostnih sistemov, pridobitev vseh dovoljenj in certifikatov, obnovitev licenc strojevodij... stotine ur in kar nekaj neprespanih noči je bilo potrebnega, da je parna lokomotiva zopet aktivna na tirih.
Za vožnjo parne lokomotive še vedno velja, da je poleg strojevodje potreben še kurjač. Pri tekalni vožnji pa sta bila prisotna še dva vzdrževalca zaradi sprotnega odpravljanja morebitnih težav. Trenutno je za vožnjo parne lokomotive usposobljenih 8 strojevodij in 5 kurjačev.
"Dejansko stanje parne lokomotive ni jasno, dokler ne gre na tekalno vožnjo."
Strojevodja, Rok Šmon, je omeni, da je bilo v času revizije kar nekaj izzivov z lokomotivo zaradi različnih vzrokov. Med drugim je izzive povzročil tudi parni generator, ki se je kot posledica mirovanja lokomotive razmagnetil in sprva ni dajal pravilne napetosti. Prav tako je svoje izzive predstavljal zračni kompresor, katerega pogonski del je parni in njegov najbolj kritičen del je razvodnik oz. krmilni del, ki ima kar 16 batnih obročkov in tu se je kot posledica mirovanja lokomotive nabralo ogromno nesnage, predvsem rje.
"Remont ni bil enostaven. Začeli smo z ničle, saj smo leta 2020 opustili projekt muzejskega vlaka. Zdaj je bilo treba najprej obnoviti licence za strojevodje, temu so sledili preizkusi lokomotiv ter preostali ukrepi, da smo prišli do današnjega dne, do poskusne vožnje," je povedal Dušan Žičkar, direktor SŽ VIT, d. o. o.
"Sama vožnja nam je v veliko veselje, ker tu ne opravljamo le nekega dodatnega dela, ampak se zavedamo, da tako ohranjamo pomemben del železniške dediščine v Sloveniji in morebitnih naporov niti ne opazimo kot bi se morda pričakovalo. Ponosni smo! Je pa res, da smo, še posebej zaradi nekajletnega mirovanja, pri samih vožnjah še toliko bolj precizni in obnavljamo svoje znanje v praksi, tako strojevodje kot kurjači.", je za konec dodal Rok.
Direktor SŽ Potniški promet, Miha Butara, je po uspešnem zaključku tekalne vožnje ponosno dodal: "Marca sem napovedal, da bomo poskušali vzpostaviti parno lokomotivo 25-026 in muzejske vagone. Zelo sem ponosen, ker nam je uspelo, na tem mestu zahvala celotni ekipi in podjetju SŽ VIT, d. o. o. Dokazali smo, da zmoremo, če se vsi potrudimo. Kot otrok sem bil navdušen nad parno lokomotivo, to, kar zdaj delamo, pa je ohranjanje slovenske železničarske dediščine."
Več informacij o relacijah voženj in prodaji kart je na voljo na spletni strani SŽ-Potniški d.o.o.
Zaradi izjemnega zanimanja za tovrstne vožnje, v Slovenskih železnicah stremijo k temu, da bi v letu 2026 muzejski vlak še večkrat zapeljal po tirih, saj se na ta način ohranja pomembna železniška dediščina in specifična znanja, ki so potrebna za takšno dejavnost.
Naročnik: Slovenske železnice