Razkril je, kaj ga pri vsem skupaj najbolj boli.
Stranka je kralj, pravi zlato gostinsko načelo. Pa bi to moralo veljati v vseh primerih? Na spletu se je pojavila izpoved srbskega natakarja, ki trdi, da se je vedno prilagajal svojim strankam, a v trenutku, ko je sam pričakoval malo prilagajanja od njih, so ga pustile na cedilu.
"Danes zvečer sem imel situacijo, v kateri sem se počutil izdano," se začne njegova objava. Moški nato razloži, da že mesece dela dve službi – dopoldne kot električar in IT-jevec, popoldne pa kot natakar v majhnem lokalu, kjer se zbirajo stalne stranke, med katerimi je tudi njegova družba, prijatelji, ki jih pozna že od osmega leta.
"Stranke sem vedno spoštoval, jih stregel in jim točil pijačo tudi po končanem delovnem času, nikoli nisem delal težav," pravi. Toda tisti večer so v lokalu ostali samo njegovi štirje prijatelji, on pa je hotel zaključiti malo prej, ob polnoči, ker bi moral naslednje jutro vstati že pred šesto.
"Začeli so se prepirati z menoj, ker je uradno delovni čas do enih. Ostal sem do enih, potem pa ugasnil glasbo in rekel, da je zdaj res konec, a smo se spet sprli. Poklicali so šefovo hčerko in ji rekli, da hočem zapreti. Ko sem še sam govoril z njo, je rekla, naj jih pustim še malo, da pride ona čez petnajst minut. In res je prišla. Vedno sem jih spoštoval in ostajal, kolikor je bilo treba, a tokrat me res boli, da mi niti enkrat niso mogli stopiti naproti. Ne vem, kako naj se zdaj obnašam do njih."
Morda vas zanima tudi:
- Turistka je doživela presenečenje življenja, natakar je ni hotel postreči - in še užalil jo je (razlog je skorajda neverjeten)
- Turistki se je na Hvaru strgala obleka – kar je nato naredil natakar, je bilo popolnoma nepričakovano
Bi tako reagirali prijatelji?
"Prijatelji bi te spoštovali, ne bi začenjali prepira s tabo in gotovo ne bi klicali lastnikov. To gotovo niso prijatelji," ga je že prvi komentar postavil na realna tla. Z njim so se strinjali tudi ostali, nekateri so bili celo mnenja, da ga zaradi dela v lokalu načrtno izkoriščajo: "Verjamem, da je težko, če ste prijatelji že tako dolgo, a treba jim je postaviti mejo."
Vsekakor pa je zgodba natakarja opomnik, kako nevidna in podcenjena je gostinska izkušnja z druge strani šanka. Tudi če ne bi šlo za prijatelje, redne stranke pogosto pričakujejo posebne usluge, popuste ali neskončno potrpežljivost.
Dogodek tako odpira širše vprašanje: koliko smo pripravljeni upoštevati človeški faktor pri delu z ljudmi? Gostinci, prodajalci, receptorji, vozniki ... so pogosto na udaru pričakovanj, ki presegajo zdravo mero. Družba jih nagradi le, ko so tihi in ustrežljivi, ko pa si drznejo postaviti mejo, jih hitro označimo za neprijazne.
Ko bomo naslednjič sedeli ob šanku in naročali "še eno rundo", četudi je ura uradnega zaprtja lokala že mimo, se morda velja spomniti, da natakar za pultom morda ni tam, ker ima rad nočno življenje, ampak zato, ker si tako služi kruh. In da je tudi njemu dovoljeno reči: "Danes bi rad šel domov malo prej."
