Navodila, ki jih boste veseli, če boste kdaj potovali po Japonski: TAKO se tam uporablja WC!

Tako pač je. Japonska straniščna školjka ni le kos keramike. Je visokotehnološka naprava, ki razkužuje, čisti, škropi, dezinficira, odišavlja, greje, govori in dela še marsikaj drugega. Zadeva je zapletena do te mere, da popotniki na Japonskem velikokrat ne znajo uporabiti tamkajšnjih WC-školjk.

Zato le preberite ta članek, da se med potovanjem po Japonski in daljni Aziji ognete zadregi in razširite splošno znanje o stvareh, ki so v določenih situacijah zares pomembne.

Pametna stranišča

Japonska stranišča lahko uvrstimo med sodobne tehnološke izdelke. Enako kot druga elektronika so si lahko japonska stranišča zelo različna, od osnovnih do tistih, ki so opremljeni z najsodobnejšo tehnologijo.

Poznamo različne modele, tako kot pri avtomobilih. Ko govorimo o japonskem stranišču, mislimo na WC-školjko, ki je s kotličkom in umivalnikom združena v eno celoto. Taka zasnova je povezana z reciklažo. Uporabnik si pred potrebo ali po njej umije roke s čisto vodo nad kotličkom. Ta voda se nato shrani in uporabi za splahovanje. Zelo pametno, zelo japonsko. Toda s tem se zgodba iz sveta japonskih stranišč šele dobro začne. 

Japonsko stranišče je pametno stranišče. To pomeni enako, kot če telefon poimenujemo s predznakom "pametni".

Japonska stranišča so povezana z internetom, uporabnik pa lahko z njimi komunicira oziroma jih upravlja na daljavo, najpogosteje z daljinskim upravljalnikom ali pametnim telefonom.

Se morda sliši čudno? Če je odgovor pritrdilen, se vprašajte, kolikokrat ste zadnje čase odšli na veliko potrebo s telefonom v roki? In kot sama poimenovanja povedo - ko povežemo dve pametni stvari, je rezultat lahko le več pameti.

S pomočjo dostopa na daljavo lahko s pritiskom na gumb ali z ukazom splaknete, razpršite in posušite.

Lahko si tudi vključite ogrevano straniščno školjko (nekateri modeli sami zaznajo vašo telesno temperaturo in se ogrejejo samodejno), izberete glasbo in odstranjevanje vonjav.

Najpametnejše školjke znajo izmeriti celo krvni sladkor v urinu, vsebnost telesne maščobe in krvni tlak. 

Navodila za uporabo

Katere pa so tiste najbolj običajne funkcije, ki bi jih moral znati uporabiti laik? Ni jih veliko, spominjajo pa na zaporedje v avtopralnici.

Po prihodu na japonsko stranišče si nad kotličkom najprej operemo roke. Tako za vsak primer dopolnimo rezervoar z vodo za kasnejše splakovanje (če si prejšnji uporabnik po končanju stvari slučajno ni umil rok). Tudi moški se boste morali usesti. Potreba se opravi in nato sledi funkcija "spray-wash". To je program pranja s pršenjem, ki poskrbi, da se boste po obisku stranišča počutili čisti. Smer curka si izberemo sami, možno je pranje spredaj ali zadaj. Seveda si ob tem lahko regulirate temperaturo vode. Pranju sledi funkcija "sušilnika", ki mednožni del prepiha in osuši. Tudi tukaj se temperatura lahko regulira. Če nimate časa, lahko enega ali oba programa prekinete z ukazom "stop". Morda boste opazili tudi gumb s cvetlico. To je osvežilec zraka, ki se lahko po izbiri vključi kadarkoli. Ko odidete, se bo WC-školjka očistila sama. In še bonus funkcija: školjka je ambientalno razsvetljena. To ne pomeni, da boste potrebo opravljali kot v diskoteki. Primarna ideja za osvetlitvijo tiči v ideji, da lahko uporabnik, v primeru nočnega obiska toalete, najde školjko in se izogne poškodbam. 

Število zasebnih domov na Japonskem, ki imajo stranišče z umivalnikom, že presega število gospodinjstev z računalnikom. Čeprav postajajo z napredkom tehnologije stranišča še bolj pametna, pa se njihovo poimenovanje in namen uporabe, vsaj tako kaže, na srečo ne bosta spremenila. V japonščini so besede za toaleto "keshoshitsu", "toire" ali "otearai". Ta dobesedno pomeni prostor za umivanje rok. V kakšnem boste končali, in če ga boste znali uporabiti, pa je seveda stvar presenečenja in miniaturne pustolovščine, ki jo s seboj prinese vsako potovanje.