Ksenja Žnidaršič | 11. 4. 2024, 07:00

Pogrebni obred na morju? To so tri točke, ki v Sloveniji omogočajo raztros pepela v Jadransko morje (številni so kritični)

Profimedia

Zadnja leta je raztros pepela pokojnika v morje vse bolj priljubljena oblika slovesa. A vendar ima to lahko izjemno negativen vpliv na prihodnost slovenskega turizma.

Kadar načrtujemo slovo od pokojnika, imamo na voljo več različnih možnosti. Medtem ko se nekateri še vedno najraje odločajo za tradicionalen pokop, pa drugi upoštevajo pokojnikovo željo in se posledično odločijo za upepelitev in raztros. Zakon o pogrebni in pokopališči dejavnosti (ZPPdej) tako omogoča tudi raztros pepela na morju, a vendar se ta lahko opravi le na podlagi izdanega soglasja pristojnega občinskega organa.

Če gre za raztros pepela iz žare v morje, mora soglasje najprej izdati krajevno pristojni občinski organ. Po pridobitvi tega soglasja izda soglasje, v skladu z zakonom, ki ureja pomorski promet, tudi Uprava Republike Slovenije za pomorstvo (URSP), v katerem se določijo dan, lokacija in drugi pogoji, ki se nanašajo na varnost plovbe, ob upoštevanju trenutnih vremenskih razmer in morebitnih drugih prireditev na morju.

Prav tako pa morajo biti za raztros izpolnjeni določeni pogoji. V Sloveniji so določena tri območja za raztros:

  • Koper, oddaljenost najmanj dve Nm zahodno od rta Debeli rtič
  • Izola, oddaljenost najmanj 1,5 Nm severno od rta Ronek
  • Piran, oddaljenost najmanj 1,5 Nm od rta Madona
Bobo

Hkrati se lahko na plovila vkrca le toliko oseb, za kolikor oseb ima plovilo dovoljenje. Spust žare v morje ni dovoljen, vsaj en član posadke pa mora biti prisoten pri vstopu in izstopu ter pomagati udeležencem pogrebne svečanosti, so sporočili z URSP. Spust predmetov, kot so ikebane in venci, v morje ni dovoljen. Raztros pepela pa se mora opraviti na oddaljenosti najmanj 1,5 Nm, toda ne na plovni poti v področju sheme ločene plovbe, in v skladu z veljavnimi predpisi o pokopališki in pogrebi dejavnosti.

Po opravljenem raztrosu pepela mora voditelj plovila določiti koordinate točke raztrosa. Organizator pogrebne svečanosti pa je v primeru preložitve raztrosa dolžan o tem obvestiti Upravo RS za pomorstvo.

Vse bolj priljubljena oblika slovesa

Da je raztros pepela na morju vse bolj priljubljena oblika slovesa od pokojnika, priča tudi vse večje število izdanih odločb. V letu 2020 je bilo tako izdanih 89 odločb za raztros pepela na morje, leto dni pozneje 130, leta 2022 131, lani pa 152 odločb.

Kako pepel vpliva na okolje?

Kot so nam zatrdili na Agenciji Republike Slovenije za okolje (Arso), je slovensko morje v dobrem ekološkem stanju. Razložili so tudi, da je pepel človeškega telesa dokaj bazičen in vsebuje anorganske soli: večinoma kalcijev fosfat in natrijeve in kalijeve soli. "Rezultati kemijskih analiz podajajo sestavo pepela v obliki kemijskih elementov (največ je fosfata 47,5 %, kalcija 25,3 %, sulfata 11 %, v manjših količinah kovine in težke kovine). Vpliv pepela je odvisen od količine pepela, ki se na določeno območje odlaga, in lokacije, kjer se to izvaja," so še pojasnili.

Profimedia

Ni okolje tisto, ki je najbolj na udaru

Medtem pa v Zvezi ekoloških gibanj Slovenije (ZEG) opozarjajo na drug nevaren vidik, ki se pojavlja ob vse pogostejših raztrosih pepela v morje. Sami so namreč že dvakrat pozvali dosedanje vlade, da omejijo raztros pepela pokojnikov v morje, saj "prirejanje pogrebov na morju v državi, ki promovira eko turizem, ni primerno".

Kot so dejali, se v svoji pobudi ne sklicujejo na ekološki vidik, saj gre pri raztrosu za minimalne količine, ampak na estetiko, razvoj turizma in izvajanje določil za zaščito morja in razvoja slovenske obale. "Raztros pepela pokojnika v morje je v nasprotju s turistično promocijo slovenskega morja. Dnevno morsko križarjenje poti številnih turističnih, tovornih in pogrebnih ladij na njih različno razpoloženih ljudi bi na slovenskem morju ustvarilo kaos," so prepričani v ZEG.

Srdjan Zivulovic/Bobo

V zvezi so izrazili tudi zaskrbljenost nad možnostjo, da bi ta alternativna možnost večnega počitka kmalu postala stvar komercialne ponudbe in zaslužkov pogrebnih storitev. "To bi bila slaba promocija za Slovenijo, ki promovira razvoj mehkega in trajnostnega turizma na majhnem slovenskem morju," so dodali ter poudarili, da raztrosu pepela na kopnem ne nasprotujejo.

Izpostavili so tudi, da pogrebni obred, ki vključuje prevoz žare in žalujočih z ladjico ter raztros pepela, stane približno 2000 evrov. V to ceno pa niso vključene preostale pogrebne storitve, upepelitev, prevoz iz Ljubljane in drugo.

"Po nekaterih informacijah pogreb z raztrosom pepela v morje traja dobro uro ali dve.  Ko se svojci pokojnika vkrcajo na ladjo, ta odpelje na točno določeno točko na morju, kjer se zasidra. Ladijski zvonec trikrat pozvoni in vodja protokola prebere žalni govor. Nato opravi raztros pepela in na vodo položi venček, ki je iz biorazgradljivega materiala in se pozneje potopi. Pred vrnitvijo na obalo ladja opravi še tri kroge okoli mesta raztrosa pepela in se trikrat oglasi z ladijsko sireno. Nato še dvigne zastavo, ki je pred tem visela na polovici droga," so dodali.

"Če bomo sledili le željam pokojnega in njihovih svojcev ter interesom komercialnih pogrebnih podjetij, bomo lahko jutri že imeli interese in zahteve po tovrstnih pogrebih še na Bohinjskem in Blejskem jezeru?" so še kritično izpostavili.

Novo na Metroplay: Tomi Meglič o globoki ustvarjalnosti, otroštvu in očetovstvu