Verjeli ali ne, v češki prestolnici Pragi je ena bolj obiskanih turističnih senzacij — Muzej komunizma.
Danes si je ob vseh novogradnjah, nakupovalnih centrih in turistični gneči težko predstavljati, da je bila Praga nekoč pod komunistično oblastjo. Kot del nekdanje Češkoslovaške so njeni prebivalci po drugi svetovni vojni več kot štiri desetletja živeli pod komunističnim režimom (1948 do 1989) in znotraj sovjetske sfere vpliva.
Lenin, tanki in cenzura
Čeprav gre za obdobje, ki ga mlajše generacije Čehov ne poznajo več, tisti starejši, ki so ga doživeli in živeli, pa ga že počasi pozabljajo, prav Muzej komunizma še vedno ohranja živ spomin nanj. Tovrsten muzej obenem dokazuje, da lahko tudi komunistična preteklost postane del privlačne turistične zgodbe.
Podjetni Čehi — muzej je namreč v zasebnem lastništvu — so že kmalu ugotovili, da se lahko zgodovino, če jo znaš pravilno predstaviti, prodaja skoraj tako dobro kot spominke s slavnega Karlovega mostu. Zlasti obiskovalce iz takoimenovanih "Zahodnih držav" ženeta radovednost in želja, da bi se dotaknili senc preteklosti, ki jih poznajo le iz dokumentarcev o hladni vojni. In prav v češki žametni revoluciji, množičnem, a nenasilnem gibanju iz leta 1989, ki je zrušilo češkoslovaški komunistični režim, mnogi vidijo simbol konca totalitarnega sveta.
Za železno zaveso
Muzej komunizma je nekakšen časovni stroj, ki obiskovalce popelje v obdobje hladne vojne in jim podrobno prikaže življenje pod totalitarnim režimom, politične omejitve in vsakdanje izzive za posameznike tistega časa. Urejen v enem nadstropju in razdeljen na tri sklope: komunizem kot sanje, resničnost in nočna mora.
Vhod spremljajo spominki z rdečimi zvezdami in doprsni kipi ter podobe komunističnih voditeljev. Zbirka vključuje različne predmete, značilne za tisti čas, večino informacij pa obiskovalcem podajajo razlagalne table. Te opisujejo zgodovino, življenje, delo, politiko in medije tistega časa.
Padec komunistične oblasti v takratni Češkoslovaški je bil rezultat mirnega upora: žametne revolucije leta 1989. Množični protesti, spremembe stališča v Moskvi in politični premiki v sosednjih državah so omogočili prehod v demokracijo in pozneje ločitev Češke in Slovaške.
Posebni prostori
Ti obiskovalcu pričarajo občutek preteklosti: učilnica z učbeniki, iz kakršnih so brali otroci v komunizmu, dnevna soba z zelo okorno, skoraj špartansko opremo, prodajni pult lokalne trgovine s praznimi policami, policijska zasliševalnica s hladnim stolom in svetilko, ki nikoli ne ugasne ...
Po prostorih stojijo lutke v uniformah in zaščitnih maskah, na policah pa doprsni kipi Lenina in Marxa. Muzej razkriva tudi delovanje policije, tajne službe, cenzuro in zaporniški sistem.
Stene krasijo propagandni plakati, v vitrinah pa so razstavljene igrače, brošure ter prazne škatle z napisom "mleko" – spomin na čase, ko ga je pogosto primanjkovalo. Na ogled je tudi film z arhivskimi posnetki žametne revolucije, pričevanja ljudi ter raznolik slikovni in zvočni material.
Komunizem gre za med
Čehi se svoje zgodovine ne bojijo – naučili so se jo izkoristiti. Obiskovalci z mešanico groze in fascinacije spremljajo posnetke ruskih tankov, ki so leta 1968 preplavili Prago in zatrli odpor ljudstva proti Sovjetski zvezi. Sprehajajo se po rekonstruiranih zasliševalnicah in fotografirajo prazne police nekdanjih trgovin.
Po hodnikih ameriški turisti pripominjajo, da je Čehom danes zagotovo bolje kot v komunizmu – tam, kjer so Pražani nekoč stali v vrstah za kruh, zdaj oni potrpežljivo čakajo na selfie. Zgodovina ima tudi smisel za ironijo.
Muzej komunizma v Pragi je odprt vsak dan, vstopnina znaša 15 evrov.
