Piščal stara 60.000 let ni le arheološki predmet, ampak most med preteklostjo in sedanjostjo.
V Narodnem muzeju Slovenije je do 8. februarja na ogled razstava Neandertalčeva piščal - 60.000 let glasbe, ki so jo pripravili ob 30-letnici odkritja doslej najstarejšega glasbila na svetu v jami Divje babe na Cerkljanskem. Razstavo je sedaj dopolnila istoimenska publikacija s prispevki 15 avtorjev.
Publikacijo so uredili Matija Turk, Miran Pflaum, Boštjan Laharnar in Barbara Jerin.
Pri publikaciji, ki spremlja občasno razstavo o neandertalčevi piščali, po njegovih besedah ne gre za klasični katalog, ki običajno spremlja razstave, ampak delo s široko paleto različnih prispevkov, ki jih niso napisali zgolj strokovnjaki in znanstveniki. Gre za trajen spomenik trenutnega vedenja o neandertalčevi piščali z več zornih kotov, sami prispevki pa vpliv najdbe neandertalčeve piščali osvetljujejo izven arheološke in muzejske stroke. Publikacija med drugim prinaša filozofska razmišljanja "o tem, kdo smo mi, kdo je bil neandertalec, kakšen je naš pogled na njega", je povedal Laharnar. Se pa publikacija končuje s klasičnim kataloškim delom s predstavitvijo posameznih eksponatov razstave, dopolnjuje jo še bibliografija uporabljene in priporočene literature in spletnih povezav za nadaljnjo poglobljeno raziskovanje posameznih tematik.
Skoraj tri desetletja je z neandertalčevo piščaljo in njenimi kopijami povezan konservator restavrator v Narodnem muzeju Slovenije in sourednik publikacije Pflaum. Za STA je pojasnil, da je prve rekonstrukcije piščali iz kosti jamskega medveda naredil že njen najditelj Ivan Turk, prav po teh prvih kopijah pa so sledile njegove prve kopije piščali, ki so kasneje našla mesto tudi v različnih muzejih doma in po svetu.
Prva kopija z uporabo računalniške tomografije in 3D tiskom je sledila leta 2014
Pri njej je sodeloval akademski glasbenik Ljuben Dimkaroski, ki je z Ivanom Turkom sodeloval že pri prvih koščenih rekonstrukcijah. Zelo natančen 3D model je originalno piščal zvesto posnemal tudi na notranji strani piščali, kar ni veljajo za predhodne rekonstrukcije. Je pa prav notranjost piščali izjemno pomembna za sam zvok inštrumenta, je pojasnil Pflaum. Leta 2016 so na podlagi 3D modela sledili prvi prototipi, v javnosti pa je na najnovejšo rekonstrukcijo piščali prvič zaigral multiinstrumentalist Boštjan Gombač na letošnji otvoritveni slovesnosti Evropske prestolnice kulture Nova Gorica-Gorica.
Kot je povedal v izjavi za STA, je igrati na 60.000 let staro glasbilo velik privilegij, tehnično gledano pa gre za enega najbolj zahtevnih inštrumentov, kar jih je kadarkoli pristavil k ustnicam. V samem zvoku je zanj nekaj misterioznega, prepričan pa je tudi, da se je v glasbilu ohranil zapis iz daljne preteklosti.
Gombač v okviru EPK na Cerkljanskem, Idrijskem, v Tolminu in Novi Gorici tudi pripravlja delavnice igranja na piščal za učence nižjih glasbenih šol. Podobne delavnice pripravljajo tudi v Narodnem muzeju Slovenije.
Neandertalčevo piščal je v jami Divje Babe 18. julija 1995 našel takratni vodja arheoloških izkopavanj Ivan Turk. Originalno piščal hrani Narodni muzej Slovenije, kjer je 60.000 let staro glasbilo obiskovalcem na ogled v okviru stalne arheološke razstave. Skupaj s situlo z Vač in kipom emonskega meščana piščal sodi med glavne tri eksponate Narodnega muzeja, kjer sicer hranijo več sto tisoč predmetov.
