Ribnica je znana po svoji suhi robi, lesenih izdelkih, ki so jih Ribničani po Evropi prodajali že v 14. stoletju. Takrat so z nahrbtniki in lesenimi vozovi prehajali meje cesarstva, njihovo blago – kuhalnice, metle, strgalniki, žlice, otroške igrače – pa so končala v kuhinjah in domovih od Dunaja do Benetk.
Čeprav se od prihoda plastike na trg in poplave kitajskih izdelkov les umika s širšega trga, ribniški izdelki na srečo niso še čisto odšli v pozabo. Danes ta dediščina še vedno živi, velika zasluga za njeno ohranjanje pa gre tudi Rokodelskemu centru Ribnica.
Središče tradicije in ustvarjalnosti
Gre za dinamično stičišče in kreativno vez med preteklostjo in prihodnostjo. Center pod eno streho združuje muzej, trgovinico domače obrti in ustvarjalne delavnice. Ko vstopiš v njihov rokodelski center, te najprej objame prijeten vonj po sveže obdelanem lesu, ki prebuja spomine na domačnost in toplino.
Po prostoru se razprostira energija ustvarjalnosti, med policami pa obiskovalca pričakajo skrbno razstavljeni izdelki, ki jih poznamo iz otroštva – preprosti gospodinjski pripomočki, košare, lesene igrače, sklede, sita, podstavki in drobni okraski. Ob pogledu nanje se v marsikom prebudi občutek veselja in hvaležnosti, da nekdo še danes s srcem ohranja to znanje in tradicijo.
Od veje do lesenega izdelka
Rokodelci, ki jih tu srečaš, niso le obrtniki. So varuhi spomina in pripovedovalci več stoletne zgodbe o človeški spretnosti. Njihove roke govorijo o času, ko se ni primarno merila le produktivnost, ampak je bil poudarek na natančnosti. Obiskovalec lahko vidi, kako iz kosa lesa nastane uporaben izdelek, tisti najbolj radovedni se lahko tudi sami preizkusijo v izdelavi suhorobarskih izdelkov, na primer v pletenju košaric iz vrbovih šib.
Pod potrpežljivim vodstvom mojstra ali mojstrice, ki jo odlikujeta spretnost in globoko znanje, se iz prepletenih vejic počasi rodi prava košara – ustvarjena iz natančnosti in ljubezni do rokodelstva. V udeležencu se ob tem prebudi občutek veselja, ponosa in povezanosti s tradicijo.
Rokodelski center združuje tri dejavnosti – Muzej Ribnica, Galerijo Miklova hiša in rokodelstvo –, njegova vizija pa je, da postane sodobno središče suhe robe in lončarstva, primerljivo z najboljšimi rokodelskimi centri po Evropi.
Muzejska trgovina
Ponudba je v njej zelo pestra, vsak izdelek pa nosi svoj značaj in toplino naravnega lesa. Izdelki so cenovno dostopni, a hkrati kakovostni in izdelani z občutkom za tradicijo ter spoštovanjem do materiala. V vsakem od njih se zrcali del zgodbe o Ribnici, o njenih ljudeh in njihovi predanosti delu z lesom. In veliko Slovencev zna to tradicijo še vedno zelo ceniti. Leseni ribniški predmeti niso le uporabni, temveč tudi čudovita darila ali spominki – podariti jih pomeni delček Ribnice odnesti s seboj.
Čeprav so Ribnčani izginili iz našega vsakdana in bo nekoč ribniška dediščina morda res živela le še v muzejih, je v Ribnici jasno eno: dokler bodo les, ljudje, ki ga znajo poslušati, in roke, ki mu vdihujejo obliko, bo lesena kuhalnica živela naprej.
Moja Slovenija
Ribnica in njena bogata tradicija sta tudi ena od osrednjih tem Slovenske turistične organizacije (STO), ki skozi svojo kampanjo Moja Slovenija med drugim izpostavlja tudi pomen ohranjanja kulturne in rokodelske dediščine ter njenega prepletanja s sodobnimi ustvarjalnimi pristopi. Skozi predstavitev različnih slovenskih destinacij se kampanja osredotoča na preplet tradicije in inovativnosti, ki skupaj oblikujeta edinstveno zgodbo posamezne regije.
Posebno pozornost je pritegnil prav Rokodelski center Ribnica, ki s svojo bogato dediščino suhorobarstva in lončarstva predstavlja navdihujoč primer živega stika med preteklostjo in sedanjostjo. Dokazuje, da se lahko tradicionalna znanja uspešno nadgrajujejo z novimi idejami in sodobnim oblikovanjem.
