Leto 2026 je čas, ko bodo po enajstih letih v Škofji Loki ponovno uprizarjali Škofjeloški pasijon. Prva predstava bo že konec marca.
Škofjeloški pasijon je leta 1721 v lokalnem kapucinskem samostanu, kjer je tudi hranjen, zapisal pater Romuald Marušič. Zaradi svoje edinstvenosti je bil leta 2016 celo vpisan na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva, s čimer se je glas o njem še bolj razširil po svetu.
Izjemen primer ljudskega gledališča
Škofjeloški pasijon velja za najstarejše ohranjeno dramsko besedilo v slovenskem jeziku. V njem je 869 verzov in 13 simbolnih podob, ki združujejo duhovno in umetniško izraznost baroka. Poleg slovenskega jezika vsebuje tudi elemente latinščine in nemščine, skupaj z natančnimi režijskimi opombami.
Škofjeloški pasijon se bo odvijal marca in aprila, kot vedno v postnem in velikonočnem času. V prodaji so vstopnice za sedem predstav, ki bodo uprizorjene med 21. marcem in 12. aprilom. Kot so nam povedali organizatorji, je za posamezno predstavo na voljo 3500 vstopnic, trenutno so jih prodali približno polovico.
Poleg domačih obiskovalcev v tem času slovensko mesto obišče tudi veliko tujcev. Gre za obiskovalce iz pobratenih mest, pa tudi za lepo število klasičnih turistov, "saj zaradi vpisa pasijona na Unescov seznam zanimanje zanj v svetu zelo narašča," še povedo v organizacijski pisarni.
Leta 2008 je bil Škofjeloški pasijon vpisan v Register nesnovne kulturne dediščine, leta 2012 razglašen za nesnovno dediščino državnega pomena, leta 2016 pa uvrščen na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.
Oder na ulici
Pasijonski dogodek je postavljen na srednjeveške ulice mesta, kjer se v procesiji vrstijo dramske podobe iz Svetega pisma, od Rajskega vrta do Božjega groba. Ulice mesta postanejo oder, gledalci pa del zgodbe.
Spokorna procesija velikega petka je bila stoletja uprizarjana po ulicah Škofje Loke, v njej pa so sodelovali domačini, cehi, bratovščine, vojaki in konjeniki. Tokratno uprizoritev bo zaznamovala nova kulisa — prenovljeni Mestni trg je letos glavno prizorišče pasijona. Režiser uprizoritve pa je Marcelo Brula. Argentinski Slovenec je Škofjeloški pasijon nameraval uprizoriti že v Argentini, a mu to prav zaradi selitve v Slovenijo ni uspelo.
Pasijon združuje več razsežnosti, in sicer literarno, saj gre za zapis 863 rimanih verzov v dramskem besedilu, gledališko, saj se dogajanje odvija v mestnem prostoru, in dediščinsko, saj je skozi stoletja povezoval prebivalce Škofje Loke v skupnem izrazu identitete in pripadnosti.
