Gre za vasico, za katero se zdi, da je pozabljena v času.
To je vas Štava, ki se nahaja nekaj kilometrov stran od administrativne meje med Kosovom in Srbijo. V njej živi samo nekaj sto ljudi, življenje pa v takem okolju teče počasi. Prebivalci se večinoma ukvarjajo s kmetovanjem, a vasica slovi po nečem drugem. Gre za nevsakdanji videz njenih prebivalcev, saj jih ima veliko od njih rdečkaste lase in modre oči - kot da bi bili germanskega porekla. Presenetljivo je dejstvo, da to tudi so.
Potomci srednjeveških Sasov sredi Srbije
Po besedah Miroslava Jovića, znanega turističnega vodnika iz tega kraja, korenine nenavadnih prebivalcev segajo globoko v srednji vek. "Sase je v Štavo pripeljal kralj Milutin, saj so takrat veljali za najspretnejše rudarje v Evropi," je povedal Jović za Republiko. V okolici Štave so namreč obstajali rudniki svinca, zlata, srebra in cinka, prav Sasi pa so bili tisti, ki so jih odpirali in izkoriščali. Po ljudskem izročilu njihovi potomci še danes živijo v tej vasi – več kot sedem stoletij po tem, ko so njihovi predniki prvič prišli na te kraje.
Še danes se rojevajo rdečelasi otroci
Čeprav v Štavi že dolgo ni veliko mladih in se jok novorojenčkov redko sliši, Jović pravi, da se v 21. stoletju še vedno rojevajo rdečelasi otroci, kar domačini vidijo kot dokaz, da se germanska kri v tem delu Srbije še ni izgubila. No, ohranila so se tudi imena, ki so v Srbiji sicer zelo redka. "Deklicam dajejo ime Valina, dečkom pa Dmitar. Ta imena so dokaz, da prebivalci ne pozabljajo svojih prednikov," pojasnjuje Jović.
Posebna in edinstvena cerkev
Na vhodu v vas stoji cerkev svetega velikomučenika Mine, zgrajena v 12. stoletju. Ta cerkev je v Srbiji edinstvena, saj ima streho iz kamna, kar še dandanes buri domišljijo gradbenikov. Na plošči nad vhodom je vklesan napis, ki razkriva, da je bila cerkev zgrajena in poslikana v času patriarha Paisija in gračaniškega metropolita Silvestra, cerkvenih dostojanstvenikov iz 17. stoletja. Ta zapis po Jovićevih besedah nakazuje, da je bila prvotna cerkev verjetno povsem porušena in kasneje obnovljena. Na njenem dvorišču so odkrili okrog 40 sarkofagov in marmornih nagrobnikov, ki segajo v čas kralja Milutina. To potrjuje, da je bila Štava v srednjem veku pomembno duhovno in rudarsko središče.
Preberite še:
- Naša beseda, ki se je znašla v tujih slovarjih: poznajo jo vsi po bivši Jugoslaviji, njen pomen pa je nekoliko mističen
- Z golimi rokami se je lotil kače, ki se je skrila med kamne na dvorišču, kamere pa so vse zabeležile
Legenda o skritem zakladu
Poleg rdečelasih potomcev Sasov je Štava znana tudi po legendah, ki spremljajo ta kraj že stoletja. Po ljudskem pripovedovanju je prav v okolici Štave kralj Milutin skril ogromno bogastvo, ki še danes buri domišljijo pustolovcev in iskalcev zlata. Čeprav nihče nikoli ni potrdil, da zaklad res obstaja, legende o njem še vedno živijo med starejšimi prebivalci, ki trdijo, da se v zemlji okoli stare cerkve skrivajo skrivnosti, za katere kralj ni želel, da jih kdo odkrije.
Povzeto po: portal Stil.rs
