Kotički za vse, ki si želite trenutek tišine, svež zrak in pogled, ki ostane v srcu, ne pa na Instagram objavi ...
V času, ko se zdi, da je vsak kotiček sveta že poslikan, označen in objavljen na Instagramu, je iskanje resnično skritih, mirnih razglednih točk pravi izziv. A Slovenija skriva marsikatero naravno lepotico, ki se še ni prebila na seznam najbolj všečkanih destinacij.
To niso kraji za množični turizem, temveč za dušo – za vse tiste, ki si želite trenutek tišine, svež zrak in pogled, ki ostane v srcu, ne pa na Instagram objavi. So lepote, ki ne iščejo pozornosti, njihova moč pa je v tem, da so najbolj pristne, ko jih odkrijemo sami – v tišini, korak za korakom, v stiku s sabo in naravo.
Zaloški Stovc: skrita klopca z razgledom na velikane (Podnart, Gorenjska)
Ta razgledna točka, ki se vzpenja nad dolino reke Save, ostaja skriti biser tudi med domačini. Ob lesenem klopcu pod Zaloškim Stovcem se razprostira razgled na Kamniško-Savinjske Alpe, kjer kraljuje Storžič, zadaj pa se sramežljivo skrivajo še Karavanke.
Pohod tja traja le okoli 45 minut in je nezahteven, a izredno nagrajujoč. Če si želite trenutek za premislek, meditacijo ali samo dih jemajočo fotografijo brez turistov, je to pravi kraj.
Otliško okno: naravni okvir nad Vipavsko dolino (Ajdovščina, Primorska)
Otliško okno je pravi čudež narave – naravno skalno okno s premerom skoraj 12 metrov, izklesano v apnenčasto steno. Legenda pravi, da ga je ustvaril sam hudič s svojo palico, ko je udaril v tla.
Z vrha se pogled razteza prek Vipavske doline, vse tja do morja. Tukaj ni Instagram vplivnežev, le tišina vetra burje in občutek, da si na robu sveta.
Matkov kot: dolina večne zime (Zgornje Savinjsko, Koroška)
Na meji z Avstrijo, skrita v objemu gora, leži ledeniška dolina Matkov kot. Zaradi visoke lege in sence je tukaj mogoče tudi poleti videti snežne zaplate. Največja atrakcija je t. i. Škaf – naravno snežišče v obliki lijaka, ki nastane vsako leto zaradi plazenja snega.
Pohod do doline vas vodi mimo osamljenih planin do tišine in pogleda, ki bo presenetil tudi najizkušenejšega ljubitelja narave.
Morda vas zanima tudi:
- Kam na izlet, če imate le en prost dan? Pet lokacij, ki od Ljubljane niso oddaljene več kot eno uro
- Pozabite na Trst in Benetke – ta italijanski biser je še (skoraj) brez turistov
Razgled nad Piranom: sončni zahod brez občinstva (nad starim mestnim jedrom Pirana, Slovenska obala)
Nad Piranom obstaja kotiček, ki ga domačini redko omenjajo in turisti skoraj nikoli ne najdejo. Pot vas vodi skozi ozke uličice starega mestnega jedra, nato mimo oljčnih dreves in čez zaraščen rob, dokler se ne odpre pogled kot z razglednice – a brez gneče.
Od tu zgoraj Piran leži pod vami kot v glineni maketi: z značilnimi oranžnimi strehami, cerkvijo sv. Jurija in pomolom, ki se nežno potaplja v Jadran. Morje se blešči v modrini, v daljavi pa se na jasen dan rišejo obrisi italijanskih Alp. Ko sonce začne toniti v morje, nebo zažari v zlatih in oranžnih tonih, mesto pa počasi utihne. Ni klopi ali table – samo razgled in občutek, da ste tam, kjer morate biti.
Radovna: tiha dolina med dvema svetovoma (Triglavski narodni park)
Radovna ni spektakel. Ni dramatična, ni hrupna – a ravno v tem tihem toku reke in valovanju travnikov mimoidočim ponuja tisto, kar danes najbolj manjka: spokoj. Dolina se razteza med Pokljuko in Mežaklo, z najlepšimi sončnimi zahodi v objemu alpske tišine. Obiščete lahko tudi Pocarjevo domačijo, kulturni spomenik in pričo preteklih stoletij.
Tri lučke: gledališče okusov in razgledov (Sremič nad Krškim, Posavje)
Na griču nad Krškim stoji restavracija in posestvo Tri lučke, kjer vas bo že prvi korak na teraso popolnoma presenetil. Razprostira se namreč prek vinogradov, ki kot naravna preproga prekrivajo pobočje, vse do doline Save in širnih posavskih ravnin.
V ozadju se vrstijo hribi, nad bazenom pa lebdi mir. Ob dobrem kozarcu vina in lokalno navdihnjeni jedi se zdi, kot da se pogled in okus zlijeta v eno. To ni le kraj za kulinarično razvajanje – je razgledna točka z dušo.
Suharna: balkon nad Lipniško dolino (Jelovica, Gorenjska)
Če si želite razgleda, ki jemlje dih, a obenem miru, ki ga ne motijo fotoaparati, je Suharna kot nalašč. Z razgledne točke se vidi dolina, Ljubljanska kotlina, ob jasnem vremenu pa celo Krvavec in Kamniške Alpe. Pot je lahka in nezahtevna, razgled pa tak, da si zaželite, da bi lahko ostali dlje.
Pot do Koče pod Golico: razgled, ki zadiši po narcisah (Jesenice, Karavanke)
Na poti proti Koči pod Golico se v določenem trenutku vse postavi na svoje mesto – koraki se upočasnijo, dihanje se umiri in narava se pred vami razgrne v vsej svoji tišini. Pod zelenimi pobočji Karavank se pogled odpre naravnost proti Julijcem. Tam v daljavi kraljuje Triglav, obdan z oblakasto kuliso, ki deluje skoraj odrsko. V ospredju pa planinski gozd, prav tak, kakor bi ga narisal ilustrator otroške pravljice. Pomladi tu cvetijo narcise, poleti zrak zadiši po borovcih, in kadar je jasno, se zdi, da se vidi do srca Slovenije.
