Je eden največjih in najbolj ohranjenih gozdov v Evropi. V svoji globini pa skriva tudi ostanke pragozda, ki se ga človeška roka skoraj ni dotaknila.
Kočevsko je bilo še do nedavnega območje, ki je dolga leta tiho životarilo — prezrto, pozabljeno, daleč od turističnih tokov in gospodarskega vrveža.
Globoko v srcu Slovenije
A stvari se spreminjajo na bolje. Nova lokalna vodstva so zavihala rokave, tujci pa so začeli spoznavati tisto, kar domačini že dolgo vedo: da je Kočevski gozd nekaj res posebnega.
V njem se skriva ena najlepših zgodb o naravi v Evropi, drevesa dihajo drugače in tu še vedno veljajo pravila divjine.
View this post on Instagram
Med sencami mogočnih dreves se skrivajo rjavi medvedi, volkovi in risi, mogočne zveri, ki tukaj niso le simboli divjine, temveč njeni pravi gospodarji.
"Petzvezdično doživetje za vse, ki ljubijo naravo," pravijo navdušeni obiskovalci v popotniški skupini o Sloveniji. Pohodništvo, kolesarjenje, plavanje, ribolov – na Kočevskem ima vsaka pustolovščina okus po svobodi.
View this post on Instagram
Med spomini in miti
"Veliko obiskovalcev tu zanimajo tri ključne zgodbe, ki so globoko povezane s tem delom Slovenije," je za popotniški blog o Sloveniji Let's Go Slovenia povedala domačinka in ambasadorka Kočevskega, Nataša Briški.
Prva je zgodba o kočevskem gozdu kot zaprtem območju, kamor javnost desetletja ni imela dostopa, saj so tam delovale enote tajne policije in vojske. Druga pripoveduje o tragičnih povojnih dogodkih, množičnih grobiščih in boleči preteklosti, ki še danes odzvanja skozi šumeče krošnje.
Tretja zgodba razkriva usodo kočevarskih Nemcev, naseljencev, ki so v teh gozdovih pustili svoje sledi — danes so te vidne le še kot bledi obrisi porušenih in zapuščenih vasi.
Divji in nepredvidljiv
Kočevsko je živa knjiga, polna mitov, izgubljenih poti in starodavne moči. "Doživetje v gozdu je tako čudovito, da se želite vedno znova vračati," pravijo popotniki, ki so gozd že obiskali.
V njegovem središču je tudi znameniti kočevski rjavi medved, kralj gozda, nekateri turisti k nam pridejo le zato, da bi ga videli v njegovem naravnem okolju. Organizirano s pomočjo lokalnih vodičev.
"Če boste tiho in hodili z izostrenimi čuti, vas lahko preseneti še kaj: jelen, srna, lisica, ris, volk, divji prašič," o dogodivščini pravijo nekateri.
View this post on Instagram
Kar je še posebej fascinantno, pa je dejstvo, da v najglobljih predelih regije še vedno rastejo ostanki pragozdov, ki jih človeška roka nikoli ni ukrotila.
Med njimi kraljuje pragozd Krokar, vpisan na UNESCO-v seznam svetovne naravne dediščine. Krokar je šolski primer tega, kar pomeni divja, neukročena narava, bolj pristno skoraj ne gre.
View this post on Instagram
