Na računu iz restavracije se je pojavila nevsakdanja postavka.
V zadnjih dneh srbski mediji poročajo o primeru novosadske restavracije - na računu se je ob cenah hrane in pijače pojavilo še nekaj - "prispevek za pribor in postavitev jedi" v višini 1,02 evra. Gre za dodatni strošek, ki pokriva pribor, kruh ali stroške pogrinjka, v tem konkretnem primeru pa je bil jasno naveden tudi v jedilniku.
Kljub temu pa številni gostje menijo, da čeprav zaračunavanje tega formalno ni skrito, sama ideja, da se pribor in osnovna storitev dodatno zaračunavata, deluje nelogično. Vsakdo, ki naroči jed, vsekakor pričakuje, da bo dobil tudi nož, vilico in krožnik, ne pa, da bo za to moral posebej plačati. Zato ne čudi dejstvo, da so gostje nezadovoljni in se razburjajo, čeprav je ta strošek naveden na jedilnem listu.
V Srbiji restavracije vse pogosteje uvajajo ta prispevek - gre za način, s katerim pokrijejo del stroškov strežbe. No, medtem pa gostje pravijo, da jim ni problem plačati kruha ali dodatne priloge, saj to sami naročijo, moti pa jih, da so pribor in pogrinjek posebej zaračunani. Njihova najpogostejša pripomba je, da to deluje, kot da plačujejo nekaj, kar je osnovni del vsake gostinske storitve. Dodatnih 1,02 evra morda ne deluje veliko, a psihološki učinek na gosta je močan, ljudje imajo občutek, da jim zaračunavajo "še porabo zraka v restavraciji."
Srbski gostje ne skrivajo svoje jeze in ogorčenja, tako da so tamkajšnja družbena omrežja preplavili negativni komentarji. "V redu je zaračunati kruh, ampak pribor? Ali to ne sodi samoumevno zraven?," se sprašujejo in ob tem še malce ironično dodajajo: "Ali to pomeni, da lahko pribor odnesemo s seboj?"
Kako je v drugih državah?
Ob tem je treba povedati, da v številnih evropskih državah podobna praksa obstaja že desetletja. V Italiji na primer skoraj vsaka restavracija zaračuna "coperto" oziroma "pane e coperto", ki stane od enega do petih evrov na osebo. To pokriva kruh, pribor in strežbo, a ključna razlika v primerjavi s Srbijo je v tem, da gostje vnaprej vedo, da ta postavka obstaja in da je obvezna.
Podobno je tudi v Španiji, na Portugalskem in v Grčiji, kjer restavracije pogosto prinesejo na mizo olive ali kruh in jih nato zaračunajo, vendar ima gost možnost, da jih zavrne. V bistu je ključna razlika v pravici do izbire in transparentnost.
Povzeto po: Portal SD
