Medtem ko se največ obiskovalcev Slovenije zgrinja k Bledu, Piranu ali Ljubljani, nekateri turisti odkrivajo kraje, ki jih množični turizem še ni dosegel.
Eden takšnih je Idrija, mesto z bogato zgodovino in izjemno kulturno dediščino.
V popotniških forumih na družbenih omrežjih se vse pogosteje pojavljajo zapisi presenečenih turistov, ki sprašujejo o tem slovenskem mestecu ter zakaj to ostaja zunaj glavnih turističnih poti. "Le kako je lahko to zanimivo in čudovito slovensko mesto tako spregledano?" se glasi eden od komentarjev. Medtem je za nekatere druge prav odsotnost turističnih množic ena največjih prednosti posebnega kraja.
Skrivnostno idrijsko podzemlje
Idrija je svetovno znana po svojem rudniku živega srebra, ta je mestu skozi stoletja prinesel gospodarski in kulturni razcvet. Prav dediščina rudarjenja je bila razlog, da je bilo območje leta 2012 vpisano na Unescov Seznam svetovne dediščine vsega človeštva. Turisti so pogosto presenečeni, ko odkrijejo, kako globoko je rudarstvo zaznamovalo identiteto mesta.
Legenda pravi, da je leta 1490 škafar ob namakanju škafa v studencu našel kapljice nenavadno težke in neznane svetlikajoče se snovi. Od tistega trenutka dalje je Idrija neločljivo povezana z izjemno redko in dragoceno kovino.
Idrija in njeno podzemlje sta danes prežeta z dediščino živega srebra.
Pod mestnimi ulicami se skriva neprecenljivo bogastvo idrijskega rudnika, ki je 500 let poganjalo razvoj rudarskega mesta. V soju jamskih svetilk se lahko obiskovalci po poti idrijskih knapov sprehodijo po najstarejšem delu idrijskega rudnika.
Ne le industrijska zgodba
Staro mestno jedro z ozkimi ulicami, slikovitimi hišami in razgibano okolico ponuja čudovite sprehode. Okolica je idealna za pohodništvo in kolesarjenje, saj se mesto nahaja med hribi in gozdovi zahodne Slovenije. Na Gradu Gewerkenegg so na ogled razstave Mestnega muzeja Idrija, ki predstavljajo pol tisočletja dolgo zgodbo zgodovine Idrije. Obiskovalci izpostavljajo tudi lokalno kulinariko. Idrijski žlikrofi, tradicionalna jed z zaščitenim poreklom, so za številne od njih pravo gastronomsko odkritje.
Idrijska čipka, ki zaradi svoje prefinjenosti, natančne ročne izdelave in bogate tradicije velja za eno najprepoznavnejših oblik slovenske rokodelske dediščine, prav tako že dolgo navdušuje ljubitelje umetelnih vzorcev doma in po svetu.
Razlogov za obisk Idrije je, kot se strinjajo številni tujci, je tako res več kot zadosti.
