Ko so v popotniški skupini vprašali, katera slovenska beseda je obiskovalcem najbolj lomila jezik, so odgovori kar deževali. In nekateri so bili res zabavni.
Slovenščina je čudovit jezik, a tujci hitro ugotovijo, da ni ravno enostavna. Vprašanje, ki je bilo zastavljeno v popotniški skupini, se je glasilo: "Katera slovenska beseda vam je povzročila največ težav?" Odgovori so bili iskreni in tudi polni ironije.
Jezikovna gimnastika
Najprej so pod drobnogledom končala slovenska krajevna imena. Ptuj, Vrhnika in Vršič so čisto vsakdanja, skoraj samoumevna imena za nas domačine. Brez pomisleka jih izgovorimo, kot da bi bila najlažja stvar na svetu. A tujci ob njih obstanejo: "So to res imena krajev? Pa kdo to sploh lahko izgovori?" se je začudeno oglasil neki Avstralec, ki pravi, da se mu je jezik ob poskusu izgovarjave teh besed skoraj zavezal v vozel.
Izreči "Ptuj" brez predhodnega treninga je nemogoče, so se strinjali tudi drugi. Prav tako "Vrhnika", ko ti pol besede naravnost obtiči v grlu, so nadaljevali. Medtem ko je beseda "Vršič" za večino popolnoma neizgovorljiv.
Nekdo je ob vsem skupaj šel še korak dlje in poskušal prebrati napis na železniški postaji: "Železniška postaja? Pa to ni kraj, to je že cela jezikovna proga!" se je nasmejal.
A najhujše šele pride.
Junak dneva – ščurek
Na prizorišče je vstopil neki drugi komentator, ki se je čudil in čudil besedi "ščurek": "Kako za vraga naj to sploh izgovorim?" Ta skromna beseda za ne prav posebej priljubljeno žival je v hipu postala zvezda na popotniškem forumu.
V šali bi lahko rekli, da je ščurek postal merilo: tisti, ki ga izgovori pravilno, si zasluži častni slovenski potni list.
Nato je neki komentator omenil še en naš besedni biser: "ptič". Samo štiri črke, a dve preveč, če vprašaš nekoga, ki govori angleško. "Začeti besedo s kombinacijo črk p in t je čisti mazohizem," bi lahko strnili njihove komentarje.
Ko priznaš poraz
Pod črto bi lahko rekli, da sta tujcem največ frustracij povzročili prav zloglasni soglasniški kombinaciji "pt" in "šč". Ti dve zapreki je večina označila kot neprehodni jezikovni oviri.
"Zame je vsaka slovenska beseda, ki združuje črke š, č, ž čista misija nemogoče," je priznal eden izmed komentatorjev, potem ko mu je trikrat zapored spodletelo pri poskusu izgovoriti "ščetka".
"Mene je uničil čmrlj," je rekel nekdo drug in povzročil val odobravanja.
Še nekdo drug je priznal, da je ob slovenščini vrgel puško v koruzo: "Iskreno? Ni ene same najbolj težke slovenske besede, zame so prav vse težke. Vsaka ima svojo past."
Ob takih izjavah se zdi, da se slovenščina tujcem ne razkriva kot jezik, ampak kot skrivnostna uganka. A tegobe je vsaj malce omilil neki Slovenec v skupini, ki je dejal: "Naj vas potolažim, nekatere besede niso lahke niti za domačine in tudi domačini imamo včasih težave z izgovarjavo katere od njih."
