Medtem ko se večina tujih obiskovalcev poda v naše klasične turistične kraje, kot so Bled, Postojnska jama ali Piran, se najdejo takšni, ki iščejo nekaj povsem drugega.
Včasih v ospredju turističnega zanimanja niso le slovenske naravne lepote, ampak tudi deli naše zgodovine. Ena izmed največkrat omenjenih tem, ki jih tujci izpostavljajo na popotniških forumih o Sloveniji, so vojaški bunkerji, partizanske baze in bolnišnice ter stavbe iz časa "med hladno vojno", kot večkrat izpostavijo.
Skrivnosti iz vojnih časov
Eden najbolj vznemirljivih krajev za takšne bolj avanturistične turiste je Baza 20, skrita globoko v gozdovih Kočevskega roga. Baza 20 je bila med aprilom 1943 in decembrom 1944 tajno bivališče političnega vodstva slovenskega narodnoosvobodilnega gibanja. Danes velja za pomemben spomenik slovenske državnosti.
Med 2. svetovno vojno je bilo v njej 26 lesenih barak, v katerih je živelo do 180 ljudi — med njimi člani vodilnih političnih teles in tudi uredniki partizanskih časopisov.
Za mnogo tujih obiskovalcev je nekaj skoraj filmskega v tem, da lahko stopijo v lesene barake, kjer so se sprejemale ključne vojne odločitve. "Čutim, kot da sem v dokumentarcu," je zapisal angleški turist, "sredi gozda vse deluje tiho, skoraj mistično."
Medtem je belgijska uporabnica o Bazi 20 nanizala kar nekaj vprašanj: "Ali se obisk izplača? Se lahko sprehajaš po gozdu? Nismo prepričani, kako jo sploh obiskati," jo je zanimalo.
"To ni le sprehod po naravi, je vstop v nekdanjo glavno partizansko poveljniško bazo, ki je med drugo svetovno vojno okupator ni odkril," so pod objavo pisali tisti, ki so Bazo 20 že obiskali. Ob tem pa dodali, da obisk toplo priporočajo ter da je sprehod skozi gozd vsekakor možen.
Čas hladne vojne in osamosvojitev
Popotniki iz držav, kjer vojna ni bila del nedavne zgodovine, so še posebej očarani nad slovenskimi pripovedmi o odporu, skrivanju, bodeči žici okoli Ljubljane med drugo svetovno vojno, življenju v nekdanji Jugoslaviji in osamosvojitveni vojni v začetku 90. let. Na spletnih forumih pogosto zastavljajo zelo konkretna vprašanja, denimo: "Ali Slovenci še vedno govorijo o Titovem obdobju? Ali so zapuščene kasarne iz časa JLA še vedno vidne? Obstaja muzej, posvečen osamosvojitvi?"
Zanimivo je, da marsikaj, kar Slovenci danes dojemamo kot "preteklost, ki jo raje pustimo pri miru", tujci vidijo kot ključni del kulturne identitete. V dobi, ko postajajo priljubljene svetovne turistične destinacije prenatrpane, iščejo avtentične, zgodovinsko bogate in nekoliko skrivnostne izkušnje. In prav tu ima Slovenija ogromno ponuditi.
Preberite tudi:
Slovensko mestece pod gorami, v katerega se zaljubi vsak turist (FOTO) - Turizem - Metropolitan.si
Bunker Škrilj
Ena izmed pogostejših tem, ki se pojavlja med spletnimi iskanji, je tudi vprašanje: "Ali lahko v Sloveniji obiščem kakšen bunker iz časa hladne vojne?" Presenetljivo pogosto pa je odgovor na to vprašanje: "Uradno ne, ampak vprašaj domačine." A danes skrivnost ni več tako strogo varovana.
Eden bolj vznemirljivih ostankov hladne vojne v Sloveniji se prav tako skriva globoko pod gozdovi Kočevskega. V času napetih geopolitičnih razmer je bil 72 metrov pod zemljo zgrajen tajni bunker z več kot 600 metri hodnikov in šestimi podzemnimi prostori. Opremljen je bil z lastnim virom vode in dvema neodvisnima generatorjema za elektriko. V njem bi lahko ob jedrskem napadu brez zunanjih stikov preživelo do 100 dni.
View this post on Instagram
Dolga leta je bil obstoj bunkerja pri vasi Škrilj povsem neznan javnosti. Danes pa je ta nekoč strogo varovana skrivnost del vodenih ogledov, ki obiskovalcem omogočajo redek vpogled v hladno vojno in realnost nekdanje Jugoslavije. Gozd nad vasjo ostaja zaprto vojaško območje, a organizirane skupine lahko v spremstvu vodnika stopijo v podzemni svet, ki je bil nekoč rezerviran le za najvišje predstavnike vojske in oblasti.
Samostojen dostop do bunkerja Škrilj ni dovoljen, ogledi pa so možni le ob predhodni najavi in v dogovorjenih terminih, pri čemer je za izvedbo potrebnih najmanj 10 oseb.
