Za zdaj še velja, da gre za pravi turistični raj na obali Jadranskega morja, toda strokovnjaki se bojijo, da bo stanje kmalu postalo nevzdržno. Ljudje pač "zlorabijo" vse, kar izstopa v svetu turizma ...
Albanija doživlja izjemen turistični razcvet, ki pa že sproža vprašanja o dolgoročni vzdržnosti in vplivih na okolje. Od leta 2015 se je število turistov v tej balkanski državi skoraj potrojilo – s približno 3 milijone na kar 10 milijonov obiskovalcev v letu 2023.
Ambicije albanske vlade so še večje. Po njihovih napovedih bi se do leta 2030 lahko število turistov povzpelo na neverjetnih 30 milijonov letno, kar bi preseglo trenutni obseg turizma v državah, kot sta Portugalska ali celo Hrvaška. Toda vprašanje ostaja: ali bo Albanija zmogla prenesti tako obsežen pritisk?
Hitro širjenje turizma prinaša tudi precejšnje težave. Obalni kraji postajajo "žrtve" nepremišljenih gradbenih projektov brez ustreznih urbanističnih načrtov. Posledica so uničene naravne lepote, gradbeni odpadki, ki pogosto končajo v morju, in vse manj dostopnih stanovanj za domačine zaradi pohlepa tujih investitorjev in naraščajočega povpraševanja turistov.
Obalno območje ni ustrezno zakonsko zaščiteno, morsko dobro pa pogosto zasedajo nelegalne ali vsiljive gradnje. Tako se v Albaniji že kažejo znaki "copy-paste" scenarija, ki je pred leti prizadel tudi druge mediteranske destinacije.
Albanske naravne znamenitosti, kot so peščene plaže, Plavo oko, žičnica Dajti Ekspres in arheološki park Butrint, postajajo magnet za množice, pa tudi za vplivneže z družbenih omrežij in celo za politične elite, kot je družina ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki naj bi imela načrte za hotelski projekt na otoku Sazan.
Toda okoljski strokovnjaki opozarjajo, da albanska narava morda ne bo zdržala takšnega pritiska. Že zdaj je država znana po slabi ekološki ozaveščenosti in pomanjkanju nadzora, kar se med drugim kaže tudi v onesnaževanju morja; valovi odpadkov pogosto dosežejo tudi sosednje države.
Po podatkih svetovnega turističnega sveta je Albanija trenutno tretje najhitreje rastoče turistično tržišče na svetu – takoj za Katarjem in Portorikom. Čeprav to pomeni pomembno priložnost za gospodarski razvoj, hkrati predstavlja tudi opozorilo: brez strategije trajnostnega turizma bi lahko Albanija izgubila prav tisto, kar danes privablja milijone obiskovalcev.
