V nekaterih turističnih središčih za ta znesek ni mogoče dobiti prav veliko, a obstajajo tudi destinacije, ki so žepu zelo prijazne.
To je ugotovila tudi popotnica Jana iz Srbije, ki je sklenila, da letos malce razišče Albanijo. Kot je razkrila na družbenih omrežjih, je takoj vzljubila letoviško mesto Sarandë. Kot pravi, je prvič obiskala to državo, svoj dopust pa se je odločila preživeti prav v tem obalnem mestecu na jugu, ob Jonskem morju.
"Izbrala sem Sarandë in nisem se zmotila," pravi Jana, Na Instagramu je tako objavila video posnetek, v katerem je pokazala, kaj vse je mogoče kupiti v omenjenem mestu za 10 evrov in s tem navdušila svoje sledilce. Razkrila je, da gyros stane 2,50 evra, kepico sladoleda je mogoče kupiti za zgolj en evro, kavica ob morju goste stane 1,20 evra, plastenka vode zgolj 50 centov, čokoladica pa 1,10 evra. Tudi pločevinka coca-cole ni draga, saj jo je mogoče kupiti za 90 centov. Kaj pa pivo? To stane 1,20 evra. Dodala je, da so ležalniki na plaži brezplačni.
View this post on Instagram
Končni znesek je sicer nekoliko presegel njeno finančno mejo, a sklenila je, da je za 10 evrov še vedno mogoče dobiti precej veliko. Še posebej, če te cene primerjamo s cenami v turističnih krajih na Hrvaškem, v katere Slovenci zelo radi zahajamo. V letošnji sezoni so cene za marsikoga preveč zasoljene, tako da se morda Albanija zdi privlačna alternativa za preživljanje poletnega dopusta - še posebej v luči zelo prijaznih cen. Zato ne čudi dejstvo, da se številni turisti odločajo prav za to državo.
Sicer pa, kot smo že poročali, Albanija doživlja izjemen turistični razcvet, ki pa že sproža vprašanja o dolgoročni vzdržnosti in vplivih na okolje. Od leta 2015 se je število turistov v tej balkanski državi skoraj potrojilo - s približno 3 milijone na kar 10 milijonov obiskovalcev v letu 2023.
Ambicije albanske vlade so še večje. Po njihovih napovedih bi se do leta 2030 lahko število turistov povzpelo na neverjetnih 30 milijonov letno, kar bi preseglo trenutni obseg turizma v državah, kot sta Portugalska ali celo Hrvaška. Toda vprašanje ostaja: ali bo Albanija zmogla prenesti tako obsežen pritisk?
Hitro širjenje turizma prinaša tudi precejšnje težave. Obalni kraji postajajo "žrtve" nepremišljenih gradbenih projektov brez ustreznih urbanističnih načrtov. Posledica so uničene naravne lepote, gradbeni odpadki, ki pogosto končajo v morju, in vse manj dostopnih stanovanj za domačine zaradi pohlepa tujih investitorjev in naraščajočega povpraševanja turistov.
