Takšne zgodbe dokazujejo, kar pogosto slišimo od obiskovalcev: Slovenija je majhna na zemljevidu, a velika po srcu.
Na spletu je zaokrožila zgodba ameriške turistke Laure, ki je med nedavnim obiskom Slovenije doživela nekaj, kar je danes marsikje skoraj nepredstavljivo. A očitno je pri nas vendarle še mogoče.
Pozabljen nahrbtnik
"Želim deliti neverjetno izkušnjo z glavne avtobusne postaje v Ljubljani prejšnji teden," je v popotniški skupini, namenjeni potovanjem po Sloveniji, zapisala turistka. "Zjutraj sem se z avtobusom odpravila v Škofjo Loko, čudovito srednjeveško mestece, polno umetniških ateljejev, galerij in ustvarjalnih skupnosti. Deset minut po odhodu avtobusa pa sem ugotovila, da sem na ljubljanski glavni avtobusni postaji pozabila nahrbtnik."
Na srečo je imela tisto najnujnejše pri sebi v torbici. A kot je dejala, je bila zaradi dogodka zelo razočarana nad sabo. "Sprijaznila sem se, da je nahrbtnik izgubljen," je priznala.
A tu se zgodba obrne
Pet ur kasneje, ko se je Laura iz Škofje Loke vrnila v Ljubljano, je šla iz radovednosti nazaj na kraj, kjer je zjutraj čakala avtobus. In kot pravi, ni mogla verjeti svojim očem: "Moj nahrbtnik je bil še vedno tam! Popolnoma nedotaknjen, z vsem, kar je bilo v njem," je vzhičeno delila z drugimi mednarodnimi popotniki. "To se lahko zgodi samo v Sloveniji!" je presrečna dodala.
Njena zgodba je hitro zaokrožila po spletu in v zelo kratkem času sprožila val odzivov. Pod njeno objavo so se oglasili številni, ki so z veseljem delili lastne primere slovenskega poštenja in srčnosti.
Pošteni Slovenci
Američanka je s svojim doživetjem z glavne avtobusne postaje v Ljubljani ganila in navdušila mnoge. Prebrali smo lahko tale komentar: "Ko sem v Kopru prestopala na avtobus za Piran, sem v avtobusnem prtljažniku pozabila kovček. Ker je bila sobota ponoči, se ni dalo nič storiti. V ponedeljek zjutraj, po nekaj klicih in elektronskih sporočilih, je moja prtljaga prispela na avtobusno postajo v Luciji ob 10. uri. Hvala, Slovenija!" je zapisala neka zelo hvaležna turistka.
Neka druga popotnica je delila sledeče: "Lahko povem podobno zgodbo. Na Ptujskem gradu sem izgubila mobilni telefon, kar sem ugotovila šele po 30 minutah. Z moževega mobilnega telefona sem poklicala svojo številko, v slovenščini se je oglasilo zelo prijazno dekle, s katero sva se nato dogovorili za srečanje. Telefon sem že kmalu dobila nazaj, najditeljica pa v zahvalo ni želela sprejeti niti majhne denarne nagrade!"
Pa je res tako?
Ena od članic skupin je medtem delila srčno gesto slovenske družine, ki jo je zelo globoko ganila. "Med obiskom Kranjske Gore smo si izposodili kolesa, a je hčerki med vožnjo počila zračnica. Podjetje, pri katerem smo kolesa najeli, ni nudilo ne tlačilke ne kompleta za popravilo, zato smo ostali brez pomoči. Ravno takrat je mimo pripeljala čudovita slovenska družina – mama, oče in dve deklici. Brez oklevanja so se ustavili, ponudili pomoč in z veliko prijaznosti popravili zračnico," je opisala dogodek med počitnicami pri nas.
"Obožujem to čudovito državo in njene ljudi. To je brez dvoma najbolj prijazen kraj, kar sem jih kdaj obiskala," je svojo izkušnjo sklenila navdušena turistka.
V komentarjih pa se je oglasila tudi Slovenka in opisala popolnoma obraten razplet svoje situacije. "Lepo je to slišati, ampak žal to pri nas ni več tako pogosto. Moj sin je nedavno na klopici železniške postaje v Postojni pozabil sončna očala. V manj kot 30 minutah so izginila."
