Na Google Maps boste zaman iskali cesto, ki bi vas in vaš jekleni konjiček pripeljala v to edinstveno turistično oazo nedaleč stran od nas.
V severozahodni Italiji, visoko nad dolino Aosta, na nadmorski višini 1815 metrov leži Chamois – majhna alpska vas z velikim značajem. S približno stotimi prebivalci je drugo najvišje stalno naseljeno mesto v Italiji, a obenem edino, do katerega ni mogoče priti z avtomobilom. Do njega vodi le žičnica, ki vas v nekaj minutah iz doline Buisson dvigne v povsem drugačen svet.
Chamois sestavlja sedem zaselkov, povezanih z ozkimi potmi, ki so jih desetletja utrjevale noge domačinov, kolesa in redki traktorji. Avtomobili tukaj nikoli niso pustili sledi. Ne le zaradi odmaknjenosti, temveč tudi zaradi zavestne odločitve prebivalcev. Leta 1965 so na referendumu glasovali o gradnji ceste, ki bi vas povezala z dolino. Kar 95 odstotkov jih je reklo ne. Namesto asfalta so zahtevali žičnico.
In to so tudi dobili. Prva žičnica je nadomestila staro, štiri kilometre dolgo pot, ki je vas povezovala z dolino in so jo domačini premagovali peš. Današnja, posodobljena različica, deluje od leta 2001 in premaga 700 metrov višinske razlike v le nekaj minutah. Vožnja je kratka, občutek prihoda pa skoraj filmski: kot bi stopili iz sodobnega sveta v tišino, kjer prevladujejo veter, lesene hiše in razgled na mogočni Matterhorn, ki mu Italijani pravijo Monte Cervino.
Chamois je del mreže alpskih biserov, krajev v Avstriji, Nemčiji, Sloveniji, Švici in Italiji, ki prisegajo na trajnostni turizem in omejen promet. Vas je priljubljena med ljubitelji aktivnega oddiha. Poleti jo zavzamejo pohodniki, gorski kolesarji in jadralni padalci, pozimi pa smučarji, ki iščejo manj obljudena smučišča in pristno alpsko izkušnjo.
Arhitektura vasi ostaja zvesta tradiciji. Hiše, grajene iz kamna in lesa, odražajo stoletja prilagajanja gorskim razmeram. Med zanimivostmi izstopata jezero Lod, ki leži na približno 2000 metrih nadmorske višine in ga obdaja gosta gozdnata kulisa, ter razgledna točka Point Sublime. Prav tam je bil leta 1967 zgrajen prvi italijanski gorski letališki pas, kjer letala pristajajo navzgor in vzletajo navzdol; še en dokaz, da Chamois že desetletja ubira svoje poti.
Kljub odmaknjenosti vas ni povsem odrezana od sveta. Ima eno trgovino, dva bara in tri restavracije, kar je za kraj s stotimi prebivalci skoraj razkošje. A tisto, kar obiskovalce zares prevzame, ni ponudba, temveč občutek. Občutek, da si na mestu, kjer so ljudje zavestno izbrali tišino namesto hrupa, pogled na gore namesto cestnih znakov in skupnost namesto prometa. Chamois je dokaz, da je mogoče v le petih minutah – kolikor traja vožnja z žičnico – priti v drug svet. Svet, kjer odločitev proti cesti ni pomenila nazadovanja, temveč jasno vizijo prihodnosti.
