Trenutno tam poteka ena največjih obnov naše kulturne dediščine, ki bo prav gotovo vplivala tudi na turizem tega območja.
Eden najpomembnejših slovenskih gradov, Grad Turjak, po veliki prenovi v vrednosti 12,5 milijona evrov vstopa v novo obdobje. Spomenik državnega pomena bo po zaključku — celoten projekt naj bi zaključili letos — deloma odprt za širšo javnost kot muzej slovenske zgodovine, hkrati pa bo obiskovalcem prvič omogočil tudi prenočevanje v grajskem okolju.
Kaj bo prenovljeno?
Obnovitvena dela za celovito prenovo gradu so stekla konec leta 2024. Obnova predvideva rekonstrukcijo severnega trakta gradu, obrambnega stolpa, notranjega grajskega dvorišča in lovskega doma, rušenje pokritega prireditvenega prostora, statično sanacijo ruševine konjušnice ter manjšo rekonstrukcijo celotnega grajskega parka z novo ureditvijo poti, zaščitnih ograj, zazelenitvijo in zasaditvijo novih rastlin.
Lovski dom je že opremljen s pohištvom in skoraj končan, obnoviti pa je treba še dvorišče in park okoli gradu. Dela prvotnega projekta bodo predvidoma zaključena februarja, dodatna dela energetske prenove pa aprila.
Slikoviti grad Turjak, ki je od Ljubljane oddaljen okoli 20 kilometrov, se ponaša z najobsežnejšo okroglo bastijo na Slovenskem. Prvič je bil omenjen že leta 1220, ime pa je dobil po svojih gospodarjih Auerspergih, grofih Turjaških.
Pod skupno streho s Trubarjem
V severnem traktu (palaciju) gradu bodo urejene tudi sobe za prenočevanje, razstavni in prireditveni prostori ter zajtrkovalnica in kavarna, so sporočili z ministrstva za kulturo. V kleti bastije oziroma volovskega stolpa bo vinska klet, v nadstropju pa večji prostor za razstave in druge kulturne dogodke. V južnem traktu bodo prostori za razstave in prireditve, velika dvorana, grajska prodajalna in grajska krčma, v zahodnem traktu pa razstavni prostori in poročna dvorana.
Stalna grajska razstava bo predstavila pregled slovenske zgodovine skozi prizmo rodbine Auersperg, ki je imela svoj domicil na gradu.
Pomen gradu je še posebej velik, saj sta glavna slovenska protestantska voditelja, Primož Trubar in Jurij Dalmatin, tu imela zatočišče in v njem ustvarjala prvi prevod Svetega pisma v slovenščino. Za največjo slavo gradu pa je poskrbel France Prešeren z balado Turjaška Rozamunda.
Pomen za turizem
Ministrica za kulturo Asta Vrečko ob tem verjame, da bo grad po prenovi zaživel v vsem svojem sijaju in postal pomembno kulturno ter turistično središče. Upravljavca zanj sicer še iščejo. Da se ureja tudi okolica gradu, se zdi ministrici pomembno tako zaradi samega pomena gradu kot zaradi tega, da je v Trubarjevih krajih, zaradi česar še dodatno verjame, da bo zares zaživel.
