Vipavska dolina, ki je danes znana predvsem kot zelo vinorodna slovenska pokrajina, je bila v zgodovini prizorišče bitke, katere razplet je globoko zaznamoval versko podobo Evrope in sveta.
Ko danes obiščemo Vipavsko dolino, nas pričakajo valoviti vinogradi, slikovite vasice in značilen manjši ali večji sunek burje. A prav ta neusmiljeni veter, ki oblikuje vinsko kulturo, naj bi po legendi odigral ključno vlogo v enem najpomembnejših spopadov poznega rimskega obdobja.
Bitka pri Mrzli reki
Leta 394 se je v bližini današnje Ajdovščine odvila znamenita bitka pri Frigidu, v zgodovini znana tudi kot Bitka pri mrzli reki. Na eni strani je stal cesar Teodozij I., zagovornik krščanstva, na drugi pa Evgenij, ki je imel podporo poganskih krogov rimskega sveta. Spopad ni bil le političen, temveč tudi ideološki, kajti v njem se je odločalo o verski prihodnosti imperija.
Teodozijeva vojska je štela okoli stotisoč mož, med njimi so bili tudi številni barbari, poleg Hunov in Alanov tudi približno 20 tistoč Gotov. Teodozijeva vojska je v boj krenila sredi maja 394 iz Konstantinopla, današnjega Carigrada.
Pogansko vojsko, številčno šibkejšo od Teodozijeve (okoli 30 do 40 tisoč vojakov), je vodil Evgenij Flavius, sprva kristjan, učitelj retorike, ki ga je leta 392 za (proti)cesarja oklical vojskovodja in dvorni vsemogočnež Arbogast, po rodu Frank. Evgenij je krenil v boj odločen braniti vero očetov in vrednost, na katerih je počival tisočletni Rim. Njegova vojska je krenila v spopad iz Mediolana, današnjega Milana.
Vojski sta se udarili ob reki Frigidus ali "mrzli reki", po zgodovinskem zemljevidu je šlo ali za reko Hubelj ali reko Vipavo, morda pa kar obe skupaj. Kako to zgodovinarji vedo? Po reki so Rimljani poimenovali tudi cestno postajo (mansio Fluvio Frigido), prvo rimsko civilno naselje na tleh današnje Ajdovščine.
O zmagovalcu je odločila burja
Po zgodovinskem izročilu naj bi se vojna sreča po prvem dnevu spopadov nasmehnila Evgeniju. Teodozij naj bi bil tik pred vdajo. Toda zjutraj je skozi bojišče privršala strašna burja, ki je Teodozijevi vojski dala zalet, Evgenijevim vojakom pa je trgala ščite iz rok in obračala sulice in puščice v lastne vrste.
Teodozijeva zmaga je bila popolna.
S tem dogodkom se je utrdila prevlada krščanstva v Rimskem imperiju, kar je dolgoročno vplivalo na oblikovanje verske podobe Evrope, kot jo poznamo danes.
Po poti rimske Castre
Čeprav se je spopadlo okrog 150 tisoč vojščakov, do danes niso našli otipljivih dokazov, kje točno naj bi se bitka odvila. V Vipavsko dolino jo umeščajo predvsem zato, ker skoraj vsa antična poročila o bitki kot odločilen dejavnik vpletajo burjo. Zaradi nenadnega pojava burje je namreč jasno, da se je lahko takšna bitka dogajala le nekje na zgornjem Vipavskem.
Toda zgodba Vipavske doline se tu ne konča. Na območju Ajdovščine je že pred bitko stala mogočna rimska utrdba Castra ad Fluvium Frigidum, del obrambnega sistema Claustra Alpium Iuliarum. Ta je varoval pomembne poti med Italijo in notranjostjo imperija, kar pojasnjuje, zakaj je prav ta prostor postal prizorišče odločilnega spopada.
Obiskovalci lahko danes ob obisku Ajdovščine najdejo številne odtanke omenjene rimske vojaške utrdbe.
