Na Zgornjem Jezerskem, v objemu miru in tradicije, smo obiskali kmetijo Spodnji Virnik in njeno butično sirarno. Na njej mlada zakonca Ana in Marjan Smrtnik pišeta novo poglavje v zgodbi slovenskega podeželja.
Ekološka kmetija in sirarna Pr' Vernk je simbol tistega, kar si danes številni kupci želimo: sledljivost, domačnost in zaupanja vredne izdelke. Živali živijo na prostem, krma je domača, gnojilo naravno. Hrana, ki jo pridelajo, ni zgolj "bio" zaradi oznake, temveč zato, ker zares živijo v sožitju z naravo.
Obiskovalci kmetije hitro začutijo pristnost in toplino, ki prežema vsak kotiček. Od izvrstnih, na ekološki način pridelanih mlečnih izdelkov do domačnega vzdušja in iskrenih pogovorov z mladima kmetovalcema. Oba tudi brez olepševanja spregovorita o vsakdanu na kmetiji, o zgodnjem vstajanju, delu v vseh vremenskih razmerah in o tem, kako kljub naporom ohranjata zagon in ljubezen do kmetovanja.
Vsak dan je drugačen
Čeprav se dan na kmetiji začne zgodaj, nikoli ni enak prejšnjemu. Zjutraj krave in koze na pašo, molža, hlev, potem zajtrk in nujna skupna kavica za načrt dneva. Popoldne sledi kosilo, nato pa spet hlev, predelava mleka in vse, kar dan prinese. "Ko pridejo kravice in koze s paše, jih spustimo v hlev, kjer jih pregledamo, nahranimo in pomolzemo. Zvečer pa po potrebi predelamo mleko in pospravimo", svoj vsakdan na kmetiji opiše Ana Smrtnik, ob tem pa doda, da se vedno najde tudi kaj novega in nepredvidljivega. Dan, teden, mesec gre naokoli, kot bi mignil. A prav ta dinamika, delo z možem, narava in razgled, ki jemlje dih, so tisto, kar jo najbolj izpolnjuje.
View this post on Instagram
Ana in Marjan Smrtnik si v višinah neokrnjene slovenske narave delita vsakdan, delo in sanje o prihodnosti. Na kmetiji ročno izdelujejo jogurte, skuto, sir in druge mlečne izdelke, vse brez umetnih dodatkov in z veliko skrbjo za dobrobit živali. Vsak izdelek odraža globoko spoštovanje do narave in zaupanje, ki ga izražajo kupci.
Messenger, mleko in malo čarovnije
Ana in Marjan se nista spoznala na sejmu kmetijske mehanizacije ali pri nabavi sena, kot bi kdo morda pričakoval. Njuna zgodba je bolj sodobna. "Spoznala sva se prek messengerja," je o začetku njune zveze povedala Ana, ki je prav tako odraščala na kmetiji. Njena domača Kmetija Krč leži v vasi Visoko pri Kranju in ima dolgoletno tradicijo mlečne pridelave. Na kmetiji mama Jana predano skrbi za 70 krav molznic, Ana pa se že od otroštva posveča predelavi mleka.
In kako se je torej začelo? Marjana sta pri iskanju nasvetov za mlečno predelavo pritegnila dovršen dizajn etiket na mlečnih izdelkih in srčen pristop do predelave mleka Anine družinske kmetije, ki jo je spremljal prek družbenih medijev.
Od prvega sporočila do srečanja ni minilo veliko časa, danes pa skupaj ustvarjata zgodbo, ki diha z naravo. "Na kmetiji Marjanove družine sem začela pomagati leta 2021, ko sva z Marjanom začela zvezo. Letos pa sva si na njej uredila svoj dom in na kmetiji tudi skupaj zaživela," nam je zaupala.
Predanost ekološkemu kmetovanju
Kljub zahtevni birokraciji, strogim pravilom in izzivom, ki jih prinaša gorski teren, Ana in Marjan vztrajata pri naravnem načinu pridelave in predelave mleka. Ekološko kmetovanje namreč zanju ni zgolj odločitev, temveč vizija in zaveza naravi in živalim. Kmetija nosi tudi znak senene pridelave, kar pomeni, da se živali prehranjujejo izključno s pašo in senom. Velik del trave še vedno pokosijo ročno, tudi mrvo grabijo brez pomoči strojev – v duhu tradicije in spoštovanja do zemlje.
Njihov ekološki pristop do kmetovanja navdušuje tudi obiskovalce. Lokalna skupnost in obiskovalci ju pri tem vse bolj podpirajo. "Vse bolj vidijo in cenijo pogoje, v katerih kmetujemo," pravi Ana. In tudi to je tisto, kar jima poleg lastne volje daje moč, da vztrajata.
Za gorske kmetije, kjer so pogoji dela že sami po sebi zahtevni, predstavlja ekološki način kmetovanja in z njim povezani certifikat pomembno dodano vrednost. Tako pri prodaji mlečnih izdelkov kot tudi v zaupanju kupcev, ki cenijo pristnost, kakovost in naravno pridelavo.
Načrti za prihodnost?
Med vrstniki, ki pogosto iščejo življenje drugje, onadva svojo prihodnost vidita na kmetiji ter v razvoju mlekarstva, gozdarstva in izboljšanja kmetijskih procesov. Pa tudi v skladnem skupnem življenju, ki temelji na trdnih vrednotah: delu, naravi, poštenosti in ljubezni. In čeprav se vse skupaj morda sliši kot pravljica, za njuno zgodbo stoji veliko trdega dela, potu in predanosti. A tudi veliko nasmehov in toplih pogledov.
View this post on Instagram
Kmetija Pr’Vernk ni le dokaz, da je ekološko kmetovanje mogoče, je tudi navdihujoča zgodba o tem, da je prihodnost kmetijstva lahko v rokah mladih. Ob tem ne gre le za pomoč staršem pri vsakodnevnih opravilih, temveč za resno razmišljanje o prihodnosti kmetije, naravi prijaznem načinu pridelave in vračanju k osnovam: zemlji, živalim in skupnosti.
