Katastrofalna prometna infrastruktura v Sloveniji: zaradi zastojev nastaja gospodarska škoda, ljudje nočejo več v službe

Vsakodnevni zastoji, prenove vozišč, zaprti odseki avtocest, slaba signalizacija, preobremenjenost cest s tovornimi vozili ... o številnih križih in težavah, s katerimi se na slovenskih avtocestah srečujejo vsakodnevni vozači, smo pisali že pred kratkim, ko smo za obširno pojasnilo zaprosili tudi Družbo za avtoceste Republike Slovenije.

"Težav, ki jih povzroča konstantna rast prometa, se zavedamo z vso resnostjo in nanje že leta opozarjamo. Na mizi imamo načrte širitve štajerske in primorske avtocestne vpadnice v Ljubljano z vzpostavitvijo tretjega voznega pasu – med Domžalami in Ljubljano ter med Vrhniko in Ljubljano –, ki bi prometno situacijo bistveno izboljšala in zmanjšala jutranje in popoldanske zastoje. Zahteve po pridobivanju okoljevarstvenih soglasij oziroma dovoljenj, ki so sicer povsem legitimne, projekt žal upočasnjujejo," so tedaj za Metropolitan.si povedali pri Darsu.
 
Širitev štajerske in primorske vpadnice na ljubljanski obroč bi izvedli z rekonstrukcijo odstavnega pasu v tretji prometni pas in izgradnjo odstavnih niš, za kar niso potrebni dolgotrajni postopki umeščanja v prostor, medtem ko mora država za dograditve obstoječih avtocest z novimi prometnimi pasovi sprejeti državne prostorske načrte.

 Zaposleni nesrečni zaradi časa, ki ga porabijo za pot na delo

A kot zdaj poroča N1, bi omenjeni tretji vozni pas na štajerski in primorski avtocesti lahko začeli graditi šele čez dve leti.

Vozniki bodo tako glede na dejstvo, da je javni promet v Sloveniji tako neurejen, da ne predstavlja resne alternative, še nekaj časa prepuščeni gnečam, ki na nekatere vplivajo celo do te mere, da so zaprosili za več dela od doma. V desetih letih, še piše N1, je število vozil na naših avtocestah namreč poskočilo za kar 26 odstotkov.

Boštjan Špetič, soustanovitelj in direktor podjetja Zemanta, ki se je lansko leto preimenovalo v Outbrain, je za N1 povedal, da so njihovi sodelavci, ki stanujejo dlje iz Ljubljane, na primer več kot 50 kilometrov stran, nesrečni za vsak dodaten dan, ko je prisotnost v pisarni obvezna, in to zgolj zaradi gneče na cesti. "To je edini razlog, ki ga kadarkoli izpostavljajo," je povedal. Zaposlenim se seveda trudijo priti nasproti, vendar ni preprosto, saj po drugi strani vidijo tudi prednosti dela v pisarni.

Enako opažajo v podjetju Datalab, je dejal glavni izvršni direktor Andrej Mertelj. Zaposleni na delo prihajajo z vseh koncev Slovenije, vsakodnevna vožnja na relaciji med Celjem in Ljubljano oziroma Mariborom in Ljubljano pa je zanje precejšen napor. "Gneča ni od včeraj, a je zdaj postala nevzdržna," je za N1 izjavil Mertelj.

Slovenija je tranzitna dežela, bolje ne bo

Na nevzdržne razmere v prometu, zaradi katerih nastaja tudi gospodarska škoda, so že pred časom opozorili tudi gospodarstveniki, saj je Slovenija s prometnega vidika tranzitna dežela, kar pomeni, da bo promet, predvsem tovorni, le še naraščal.

"V resnici se to dogaja že desetletje, a smo gledali stran in šele letošnji zastoji so nas nekako predramili, da smo začeli bolj poglobljeno razmišljati, kako bomo te izzive obravnavali," je dejala generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije Vesna Nahtigal.

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol