Slovenija je dobila novo digitalno orodje, ki lahko korenito spremeni način, kako razumemo promet.
Zaživelo je novo orodje za spremljanje in podporo celostnemu prometnemu načrtovanju Observatorij mobilnosti. Orodje, ki so ga danes predstavili na urbanističnem inštitutu, na enem mestu združuje različne podatke o stanju prometa v Sloveniji. Na inštitutu so ob tem v luči demografskih sprememb pozvali k nujni prilagoditvi prometne politike.
Orodje Observatorij mobilnosti je pripravila skupina za transformativno prometno načrtovanje Urbanističnega inštituta RS v okviru projekta Life IP Care4Climate.
Eno od pomembnih izhodišč za vzpostavitev orodja je bila priprava celostnih prometnih strategij, je na današnjem posvetu v Ljubljani pojasnila članica skupine za transformativno prometno načrtovanje Mojca Balant. Kot je spomnila, smo trenutno namreč v obdobju velikega vala priprav občinskih celostnih prometnih strategij.
"Tu smo želeli priti nasproti vsem izdelovalcem in pa tudi občinam, da jih podpremo z nekimi ključnimi podatki, ki kažejo na stanje prometa v Sloveniji," je pojasnila.
Kot je dejala, gre za tematsko orodje, ki na enem mestu prikazuje različne podatke z namenom prikaza stanja prometa v Sloveniji. Podatke so po njenih besedah izbrali iz zanesljivih virov, kot so Statistični urad RS, Eurostat in Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU).
Pri izbiri podatkov, ki so jih vključili v orodje, so si postavili tri kriterije
Prvi je bil, da je podatek dostopen na občinski, regionalni in državni ravni, ter da se ga lahko umesti v kontekst EU, je pojasnila Balant.
Drugi kriterij je bil zanesljivost podatka, torej da gre za grobe neobdelane podatke, ki jih povzemajo iz uradnih virov. Kot tretji kriterij pa je Balant izpostavila redno in kontinuirano objavo teh podatkov.
Trenutno je na Observatoriju mobilnosti objavljenih devet podatkov, med drugim o lastništvu osebnih avtomobilov, dostopnosti javnega potniškega prometa, prometnih nesrečah in starostni strukturi prebivalstva.
Orodje bodo tudi nadgrajevali in dopolnjevali. Trenutno je v načrtu dopolnitev orodja s podatki o izpustih ogljikovega dioksida iz prometa in o dnevni mobilnosti potnikov, je pojasnila Balant.
Na spletnem orodju objavljajo tudi strokovne komentarje, ki spremljajo objavljene podatke
V enem od že objavljenih na urbanističnem inštitutu opozarjajo, da spremenjena demografska struktura prebivalstva Slovenije zahteva drugačno prometno politiko.
"Vse bolj je jasno, da iz že same demografske strukture in raziskav po svetu lahko sklepamo, da več kot tretjina prebivalcev v Sloveniji ne more ali pa ne sme voziti avtomobila," je v predstavitvi komentarja dejal vodja skupine za transformativno prometno načrtovanje Aljaž Plevnik.
Kot je pojasnil, je to deloma posledica demografije, torej ob upoštevanju vseh mlajših od 18 let, ki nimajo vozniškega dovoljenja, in vseh starejših, ki prenehajo voziti. Deloma pa je to tudi posledica drugih razlogov, kot so zdravstveni in socialni.
"Izhodišče tega komentarja je, da imamo problematično dostopnost, da imamo slabo razvit javni potniški promet, kar vpliva na dostopnost tega dela prebivalstva, ki ne more uporabljati osebnega avtomobila in posledično, da potrebujemo drugačen pogled na prometno politiko," je poudaril.
Plevnik je ob tem predstavil primer Japonske, kjer se soočajo z velikimi izzivi zaradi staranja prebivalstva in so posledično že začeli s prilagajanjem prometne infrastrukture. Med prilagoditvami je navedel izrazito zaznavne vizualne in zvočne učinke, ki nakazujejo prehod za pešce. Izpostavil je tudi pločnike in kolesarske steze, ki niso privzdignjeni in so od cestišča ločeni z robnikom.
