10 poletnih biserov Dalmacije

Zato vsako poletje v tropih naskočimo Dalmacijo, ki kot ena najbolj obiskanih območij v prijateljski Lijepi naši ponuja za vsakogar nekaj – kristalno čisto morje, odlično hrano in vrhunsko kapljico, rimske utrdbe, srednjeveška mesta ter več kot tisoč otokov, otočkov in v morje potopljenih skal, kjer sleherni Janez najde svoj kotiček pod soncem (in borovcem) za martinčkanje, čofotanje ali pa zgolj za brutalno hedonistično popivanje.

Pred vami je deset najljubših kotičkov dalmatinske obale po izboru avtorja, od koder bajeslovno prihajajo najlepše Hrvatice na svetu – med njimi tudi Lana iz piktoriala v prvem delu revije.

Dubrovnik

Ko zapiha jugo, zacingljajo škripci nad starimi portali in čolni v privezu se zazibljejo v ritmu vetra. Lev z odprto knjigo se zazre iznad palače in svetniki nemo strmijo z gotskih, baročnih in renesančnih cerkva v mestnem obzidju. Le redki so zgodnji jutranji trenutki, ko za mnoge morda najlepše mesto v Sredozemlju zadiha s toplim pišem prek praznih ulic – horde turistov z vsega sveta se zgrinjajo na Stradun in rekordne cene hrane in pijače so povsod zapisane kar v evrih.

Rušilni potres je leta 1667 skoraj v celoti porušil na videz neuničljivo kamnito mestno utrdbo, kot da bi bila narejena iz peska, in naznanil začetek zatona velike dubrovniške republike. A hrabri meščani so jo s pomočjo baročnih mestnih načrtovalcev znova postavili in mestu nadeli podobo, ki jo ima še dandanes. Zatem je Dubrovnik ponosno preživel tudi barbarski napad pred 21 leti, domačini so pokrpali vse brazde, ki jih je pustilo nekaj tisoč granat, in s tem še enkrat potrdili mestni moto libertas, ki je vrezljan v prenekatero fasado poleg beneškega leva sv. Marka. Moto, ki priča o močni želji Dalmatincev po svobodi.

Danes v marmornem mestu na leto pristane več kot tisoč križark in z njih se izkrca kar milijon turistov. Kljub temu je mogoče v Dubrovniku, ki je del Unescove svetovne dediščine že od leta 1979, najti mirno konobo in popiti kavo na kakšnem od trgcev, medtem ko domačini neobremenjeno stopicljajo po vsakdanjih opravkih. Toda turistično obleganje postaja težava tudi za domačine. Mesto je v neki točki celo poskusilo doseči dogovor z operaterji križark, da število obiskovalcev ne bi presegalo 7500 na dan, a zaman. Nič čud­nega, da so cene v Dubrovniku tudi do trikrat višje kot drugje na dalmatinski obali, Dubrovčani pa namrgodeni. Včasih se zdi, kot da jim gre vse skupaj že močno na živce.

Nakovana

Najbolj romantična vasica južne Dalmacije, pet kilomet­rov oddaljena od Lovišta, je bila prvič omenjena že v 14. stoletju kot bojda ena najrazvitejših naselbin na Pelješ­cu, tik za Stonom.
Potem ko so jo fašisti požgali in prebivalstvo izgnali, se je v Donjo Nakovano vrnilo zelo malo staroselcev, Gornja Nakovana pa je povsem prazna. Danes tu, v rojstni vasi Ivana Lupisa Vukića, izumitelja torpeda, med modrasi in šakali živijo le štirje junaški samotarji. Kamnite hiše so izjemno ohranjene po zaslugi društva Uzorna Nakovana, ki je do­seg­lo, da je zapuščena Nakovana, čeprav le senca zlatih dni, ko je tu živelo 270 ljudi, zaščitena kulturološka in ekološka cona.

Trstenik

Na središču južne obale Pelješca leži obmorsko mestece z vsega 100 prebivalci, ki si je zaradi lege in oblike priborilo naziv enega najlepših na hrvaški jad­ranski obali. In res, obdano z borovci je postavljeno globoko pod strm klif, pod katerim se leskeče sinje dalmatinsko morje. Nekoč pomembna luka za prevoz grozdja v Italijo (poskusite požirek lokalnega dingača, ne bo vam žal), danes pa glavna odskočna točka za Polače na Mljetu, se Trstenik lahko pohvali z lastno vinsko kletjo Grgić, ki jo je Miljenko 'Mike' Grgić odprl po vrnitvi iz kalifornijske Napa Valley leta 1996. Njihova imenitna kapljica plavac mali vam bo vrnila moči po jadranju, podvodnem ribolovu in potapljanju ali pa po martinčkanju na soncu (kakopak brez odvečnih krpic) v poljubnem okoliškem zalivčku, dostopnem le po morju. Udobno spanje z lastnim bazenom ponuja Villa Romanca.

Split

Tu je Dioklecijanova palača, tu so ruševine Salone, polotok Marijan … Ampak to piše v vsakem turističnem vodniku. Split je hardcore Dalmacija, pravi primer epikurejskega življenja, z obveznim vinom, obilico morskih dobrot, popoldansko siesto in kramljanjem ob pijači med poznimi urami v neštetih bircih in konobah okrog rive. Hajduk je glavno gonilo mesta, na to vas bodo v Splitu opominjali povsod. Privoščite si črno rižoto, pašticado ali soparnik na pijaci. Sprehodite se po najožji ulici Evrope, ki ji pravijo Pusti me proć. Stopite do pripadnika Torcide in mu povejte, da vam je neskončno všeč Dinamo. V mestu s toliko prebivalci, kot jih ima Ljub­ljana, boste zagotovo našli kaj zanimivega za zabijanje prostega časa, pa če tudi zgolj med čakanjem na trajekt.

Vis

Visu so ljubkovalno nadeli naziv jadranski Gibraltar in ga za širše prebivalstvo odprli šele leta 1989, tri leta, preden se je JLA po hitrem postopku umak­nila iz številnih vojašnic in utrdb na otoku. Skupaj z Lastovom je Vis služil kot črta obrambe proti Jonskemu morju in po dveh urah trajekta iz Splita se zdi, kot da si vstopil v povsem drug svet. JLA je pustila na otoku neizbrisljiv pečat – danes je Vis pravi vojaški Disneyland, kjer si lahko ogledate podzemne rove, bunkerje, podmorniška pristanišča jugoslovanske vojne mornarice, sedež Tanjuga in celo letališče.

Kakopak je tu tudi legendarna Titova špilja, kjer se je leta 1944 Josip skrival in vodil vrhovni štab partizanske vojske skupaj s svojim kužkom Tigrom. Za tiste, ki jih jugonostalgija ne daje preveč, se na otoku skriva uvala Stiniva, ena najbolj slikovitih v vsej Dalmaciji, ter na sosednjem Biševu tudi svetovno znana Modra špilja, kraška jama, kjer okrog poldne morje s sončnimi žarki pričara melanholično vzdušje modre svetlobe. Lokalna specialiteta je jagnjetina pod peko. Pazite le na številne mine, ki so še vedno raztresene po otoku!

Lovište

Še je v Dalmaciji mogoče najti pristno ribiško vas, kjer se je čas pred 30 leti ustavil. Lovište je najbolj varovana skrivnost Pelješca – zaspana vasica na koncu polotoka, kjer boste našli tisto prvinsko pristno gostoljubje hrvaških domačinov in tudi peščice Slovencev, ki so svoj dom našli tukaj. Toda Lovište ni zgolj od boga pozabljeni kraj – vrhunske gurmanske užitke ponuja Konoba Barsa, znana po vsej dubrovačko-neretvanski županiji, oddih štirih zvezdic pa apartmaji Luna na eni najlepših pozicij v vasi s pogledom na luko in sončni zahod. Pojdite tja, dokler ne bo prepozno!

Zaledje

Dalmatinsko zaledje je vroč in negostoljuben kraj. Le malo popotnikov zavije semkaj, in ko bo avtocesta do Dubrovnika dokončana, bo velika večina turistov poletela mimo brez oziranja nazaj. Toda ni vse tako, kot se zdi – zaledje Dalmacije je nebrušen diamant, ki se ga je treba lotiti počasi. V delti Neretve, edinstveni poljedelski regiji Dalmacije, vzgojijo na leto 50 tisoč ton mandarin, ki jih izvažajo v Rusijo, Anglijo ter kakopak k nam pod Alpe. Tukajšnje lubenice, fige in paradižniki so še prav posebno slastni.

Baćinska jezera, niz med seboj povezanih sladkovodnih kraških jezer nepravilnih oblik, so prava paša za oči. Komur se zahoče športnega ribolova, je tukaj, sedem kilometrov zahodno od mesta Ploće, na pravem kraju. Drzni se lahko povzpnejo na Biokovo, najvišje gorovje Dalmacije, ali pa si privoščijo pojedino v Vrgorcu, rodnem kraju pesnika Tina Ujevića, sredi Dalmatinske zagore. Kdor pa bi želel spoznali najbolj temperamentne in domoljubne Hrvate, naj popije steklenico domače rakije s prebivalci Imotskega in načne debato o politiki. Na zdravje!

Korčula

Od vseh velikih svetovnih popotnikov se je na Hr­vaškem rodil prav eden največjih – Marko Polo, najznamenitejši sin srednjeveškega bisera Korčule. Njegova poznogotska hiša z renesančnim stolpičem stoji sredi čudovitega starega mestnega jedra, prepredenega s 24 kamnitimi ulicami v obliki ribje kosti.  Zaradi majhnosti in intime je Korčula ostala eno najlepših renesančnih mest Sredozemlja, ki po mojem skromnem mnenju prekaša celo Dubrovnik. Od peščenih plaž Lumbarde, vinorod­nega Blata, Smokvice pa vse do od Oliverja opevane Vele Luke je otok poln čarobnih presenečenj. Domače deviško oljčno olje in edinstvena srednjeveška viteška bojna igra z meči moreška, ki se je v naj­popolnejši obliki ohranila prav tukaj, vsako leto privabita na tisoče turistov v svoj prvinski objem.

Hvar

Mesto Hvar je hrvaški St. Tropez, Cannes in Juan-les-Pins, zlit v eno. Beyonce se tukaj sonči brez mejkapa in Jay-Z srka koktajle na svoji jahti, zasidrani v mestni luki. Bar Hula Hula je poln zvezd in zvezdic iz hrvaške (in slovenske) estrade, glavni smisel obstoja vsako poletje med majem in septembrom pa je videti in biti viden. Čisto drugačen je drugi del otoka, med Jelso in Mudrim Dolcem, kjer se med cipresami in grmički sivke zdi, da je otok v stanju permanentne hibernacije.

Domačini, ki so eni najprijaznejših Dalmatincev naokoli, znajo za svoje goste odlično poskrbeti. Pravi užitek je jesti zelenjavo, ki raste le nekaj kilometrov okrog hiše, in piti domače vino. Pred načrtovanjem dopusta se je treba le navaditi, kaj tukaj pomeni 'apartma na plaži' – beseda plaža namreč pomeni kakršenkoli kos zemlje ob morju in na Hvaru so to največkrat ostre, neprijazne skale brez koži prijaznega dostopa do vode. Vam pa pred priplutjem na Hvar želim dobre živce s trajektom ali katamaranom Jadrolinije, kajti julija so bili na otoku ogorčeni nad storitvami te hrvaške državne svete krave, avgusta pa ni razloga, da bi bilo kaj drugače.

Ston

Dalmacija ima tudi svoj mali kitajski zid. Ta stoji nad srednjeveškim Stonom, ki je svoj obstoj zaznamoval v zlatih časih Raguse sredi 14. stoletja, ko je Dubrovnik osvojil Pelješac. Ogromen peterokraki kamniti titan, dolg več kot pet kilometrov, so do današnje oblike dograjevali kar 200 let. Zid je največja utrdba v Evropi in druga največja te vrste na svetu za tistim na Kitajskem, a je kljub tem dejstvom število turistov, ki se ustavijo v Stonu, presenetljivo majhno. Za obiskovalce so ploščadi obzidja odprli šele pred nekaj leti in na ogled je le del zidu med 30 obrambnimi stolpiči, ki se raztezajo po njegovi dolžini.

Stonsko sol, bojda najčistejšo v domovini Hrvatov prav zaradi pregovorne čistosti morja v zalivu, pridobivajo enako, kot so jo v času Dubrovniške republike pred 700 leti – z naravnim izhlapevanjem morske vode brez umetnih postopkov. V bazenih, poimenovanih po svetnikih, vsako leto prostovoljci naberejo nekaj 100 ton soli, soline pa se delno financirajo z organizacijo likovne kolonije, katere razstavljena dela so naprodaj v njihovi galeriji. Tudi gojenje ostrig je del ponudbe kamnitega Stona – pravijo, da so najboljše marca. Poleg drugih specialitet iz nebeško čistega morja jih lahko poskusite v restavraciji Kapetanova kuća v Malem Stonu. A ne pretiravajte – Casanova je trdil, da so ostrige močan afrodiziak, in jih pojedel do pet ducatov na dan.

 Tekst & foto Aleš Bravničar

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord