120 let po prvem izidu časopisa Slovenka še knjiga o tem malem novinarskem čudežu!

19. 12. 2017, 18:42 | Scena | Vir: STA

                            120 let po prvem izidu časopisa Slovenka še knjiga o tem malem novinarskem čudežu! (foto: profimedia) profimedia

V sodelovanju Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Beletrine je nastala knjiga o prvem slovenskem ženskem časopisu Slovenka, ki je prvič v Trstu izšel leta 1897. Ta mali novinarski čudež, kot ga je označila urednica Marta Verginella, je odločilno vplival na takratno družbo in njen pogled na vlogo žensk v javnem življenju.

Knjiga ne zaznamuje le 120. obletnice prvega izida časopisa Slovenka, ampak se obenem poklanja pogumnim in prodornim ženskam, ki so pred 120 leti orale ledino in spreminjale družbo - med drugim obema urednicama Marici Nadlišek Bartol in Ivanki Anžič Klemenčič, ter predstavlja okolje, v katerem je ta prvi ženski list nastal in zaživel.

Prvi slovenski ženski tiskani medij v takratnem slovensko govorečem delu avtro-ogrske monarhije je prvič izšel v Trstu, ki je bil naklonjen ženskemu delovanju. "Mladi liberalni krogi so podpirali ženski vstop v javnost. Marica Nadlišek je že pred urednikovanjem Slovenke pisala v tržaški Edinosti in si prizadevala, da bi tudi ženske in dekleta delovala v nacionalnih vrstah," je na današnji predstavitvi pojasnila Marta Verginella.

Časopis je tako v slovenskem narodno zavednem okolju izobraženim ženskam omogočila prostor javnega nastopanja in organiziranja. "Na obrobju je bilo več prostora, za voditelje tamkajšnjega narodnega gibanja pa je bilo žensko delovanje še kako primerno in hkrati odločilno. Pomislimo samo, da so v Trstu službo v slovenskih zasebnih šolah večkrat našle tiste izobraženke, ki so bile izključene iz šol na Kranjskem ali Štajerskem, ki niso sprejemala liberalnega ravnanja," je pojasnila.

Veliki akterki tega časopisa sta urednici Marica Nadlišek Bartol in Ivanka Anžič Klemenčič. Prvi se je v knjigi posvetila Marta Verginella, drugi pa Irena Selišnik. Ta je poudarila, da je naslednica prve urednice pravzaprav kriva za zaton časopisa in za kratko petletno življenjsko dobo, saj mu je začrtala nove cilje. Postal je bolj feminističen in avantgarden s temami, ki so bile pred časom in s katerimi je, kot so ji očitale tudi same avtorice, pretiravala.

Slovenka je spodbujala k pisanju in pesnjenju in rušila tabuje, ko je pisala o pravici do splava, kontracepciji, spolnosti pred poroko, homoseksualnosti in drugih temah.

Velik novinarski podvig na prelomu 20. stoletja je sicer dolgo veljal za nekakšno vadnico ženskega leposlovnega pisanja: v njej so med drugim objavljale Zofka Kveder, Karla Ponikvar Grmek, Elvira Dolinar, Vida Jeraj in Kristina Šuler. A kot je opozorila Marta Verginella, je Slovenka veliko več kot to: "Bila je poskus oblikovanja prvega celovitega ženskega časopisa."

Besedila za knjigo, naslovljeno Slovenka. Prvi ženski časopis (1897-1902), je prispevalo še nekaj strokovnjakinj na področju literarne in kulturne zgodovine ter študij spolov.

Katja Mihurko Poniž se je lotila Zofke Kveder, Vita Žerjal Pavlin je pisala o Slovenkinih pesnicah, Petra Testen o moških podpornikih in sodelavcih Slovenke, Ana Cergol Paradiž je razmišljala o feminističnih nazorih v Slovenki, Urška Strle pa o stikih Slovenke s tujino.

Knjigo, katere naslovnico krasi ženska v črni učiteljski opravi s peresom namesto lopate v roki, je likovno opremila Samira Kentrić.

Ženske v novinarstvu nekoč in danes

Kakšen pa je položaj novinark in intelektualk danes?

Danes v novinarstvu in ženskem tisku ni več toliko angažiranosti, je pa poklic novinarja že dolgo feminiziran, je svoj razmislek ob predstavitvi knjige podala predsednica Društva novinarjev Slovenije Petra Lesjak Tušek.