17 slavnih avtorjev, ki so jih založniki njihovega časa (tudi večkrat) zavrnili

Naj jih naštejemo le nekaj ...

1. Herman Melville

Melvillovo mojstrsko delo Moby-Dick je zavrnilo mnoštvo založnikov, nekaj njih je ob tem avtorju navrglo nekaj svojih 'kreativnih' napotkov.

Peter J. Bentley iz založbe Bentley & Son Publishing House je zapisal: "Najprej se moramo vprašati, zakaj mora biti ravno kit? In čeravno se zdi izbira ljubka, skoraj ezoterična, zaplet pa primeren, priporočam, da podobo antagonista zgodbe prilagodite tako, da bo bolj priljubljen pri mladih. Na primer, ali ne bi bilo bolje, če bi Kapitan imel značajsko hibo in šibko točko za mlada, bujna dekleta?"

Melvillu je na koncu uspelo že mesec kasneje knjigo objaviti v izvirni obliki. In objava je šla skozi prav prek Richarda Bentleya pri Bentley & Son. Govori se sicer, da je moral avtor vseeno sprejeti nekaj žrtev, med drugim je moral sam plačati tiskanje in platničenje.

2. Ernest Hemingway

Knjiga Sonce vzhaja in zahaja je morda Hemingwayeva najbolj brana knjiga, ne pa tudi vsem najljubša. Leta 1925 je Moberley Luger iz založbe Peacock & Peacock zapisal takrat 26-letnemu pisatelju:

"Če sem lahko iskren - zares vas je mogoče najti v vaši prozi. Vaše zaganjanje čutim kot dolgočasno in žaljivo. Vi ste zares možato možat človek, kaj ne? Ne bi bil presenečen, če bi slišal, da ste celo zgodbo pisarili zaprti v klubu, z nalivnikom v eni roki in viskijem v drugi. Vi bombastični dipsomanijak, katerega karakterji so me prisilili, da posežem po kozarcu svojega viskija."

Ta ostra kritika pa (glede na to, kaj danes vemo o Hemigwayu) niti ni bila tako zelo daleč od resnice. Pa vendar. Ta zavrnitev je močno škodila Hemingwayevi karieri. Roman je izšel pri založbi Scribner's naslednje leto.

3. George Orwell

Včasih veličine dela ne proznajo niti pisateljski kolegi.

Leta 1944 je T. S. Eliot, ki je takrat delal pri založbi Faber & Faber napisal dolgo, opravičujočo se zavrnilno pismo za slavno Živalsko farmo Georgea Orwella.

"... nič nimamo proti (in verjamem, da tudi nobeden od drugih direktorjev) vaši izbiri načina kritike aktualne politične situacije ... Vaši prašiči so daleč najbolj inteligentni med živalmi, in zato najbolj kvalificirani, da bi farmo vodili - še več, živalske farme brez njih ne bi bilo: ampak to, kar bi bilo nujno vpeljati (bi lahko kdo pripomnil), ni več komunizma, temveč bolj socialno ozaveščeni prašiči."

Živalsko farmo so zavrnili več kot štirje založniki, preden je nato le izšla leta 1945.

4. Kenneth Grahame

"Tole je neodgovorna praznična zgodba, ki se ne bo prodajala."

To je zgolj eden od najbolj zgrešenih opisov za priljubljeno otroško uspešnico Veter v vrbah romanopisca Kennetha Grahameja, ki je bila nato prvič objavljena leta 1908. Knjiga govori o dogodivščinah krta, podgane, krastače in jazbeca. 

5. H. G. Wells

"Dolgovezna nočna mora. Mislim, da se ocena glasi: 'Oh, ne berite te grozne knjige.'"

Navkljub založnikovemu mnenju o knjigi Vojna svetov je ta izšla skoraj 120 let kasneje, naravnost proslavila pa se je, ko jo je leta 1938 v radijski igri predstavil Orson Welles.

6. Joseph Heller

"Niti sanja se mi ne, kaj skuša povedati ta moški. Očitno si je avtor prizadeval, da bi bil smešen."

Po 22 zavrnitvah založnikov je Joseph Heller svoji satirični knjigi o drugi svetovni vojni dal ime: Kavelj 22.

7. Kurt Vonnegut

"Ravno smo pospravljali tekom poletne inventure našo založniško hišo in v omari z anksioznim čtivom našli tri vaše vzorčne primerke del. Res mi je žal, da nobeden izmed njih ni niti približno primeren za objavo. Obe poglavji o bombardiranju Dresdena in vaš članek 'Kaj je poštena cena za zlata jajca?' so morda zanimivi, a nobeno od njih dovolj prepričljiv, da bi ga sprejeli."

Te besede so Kurtu Vonnegutu poslali iz ameriške revije in založbe Atlantic Monthly, pri čemer je bila dotična zavrnitev ena izmed prijaznejši, Vonnegut pa je prispevek bombardiranja Dresdena spremenil v svojo najbolj slavno knjigo Klavnica pet.

8. Marcel Proust

"Razbijam si glavo z mislijo, zakaj model potrebuje trideset strani opisov, kako se premetava po postelji, preden lahko zaspi."

Resnici na ljubo pa Proustovo najbolj obširno delo Iskanje izgubljenega časa zaobsega kar 1,5 milijonov besed, zato takšno preizpraševanje morda niti ni tako zelo iz trte izvito.

9. Vladimir Nabokov

"... preplavljajoče ogabno, celo za razsvetljenega Freudovca ... vse skupaj je nek križanec med grozno realnostjo in prav nič verjetno fantazijo. Iz tega se pogosto izcimi divja nevrotična sanjarija ... Predlagam, da tole zakopljete pod kamenje za kakšnih tisoč let."

Glede na to, da je Nabokovova Lolita luč sveta ugledala leta 1955, se založnikov prognoza ni uresničila.

10. Rudyard Kipling

"... enostavno ne znate uporabljati angleškega jezika."

Takšen odgovor je Rudyard Kiplong dobil od časopisa San Fracisco Examiner za svojo zgodbo. Časopis že dolgo ne obstaja več.

11. Hunter S. Thompson

"... ti drekač, čudak en. Posvaril sem te, da ne piši teh grozljivih laži o meni. Nabavi si črno prevezo za oko, za vsak primer, če te bo na kakšni temni ulici pričakal neznanec in tresnil okoli buče. Kako hitro se lahko naučiš Braillove pisave? Barabuzelj."

Le še en prikaz korespondence med kolegi pisatelji. Hunter S. Thomson je dotične vrstice, ki jih je njega dni prejel, poslal svojemu biografu Williamu McKeenu.

12. D. H. Lawrence

"... za vaše dobro vam svetujem: ne izdajte te knjige."

D. H. Lawrence ni poslušal tega nasveta. Kmalu zatem je knjiga Ljubimec lady Chatterley vseeno izšla.

13. John le Carre

"Dobrodošli pri le Carre - on nima nobene prihodnosti."

Takšne opombe je bil John le Carree deležen na račun njegovega tretjega romana Vohun, ki je prišel s hladnega. Vohunski roman je kasneje postal mednarodna uspešnica.

14. Louisa May Alcott

"Držite se učiteljevanja."

Louisa May Alcott je prejela takšno zavrnitev za svoj roman Male ženske. V dveh delih je nato izšel leta 1868 in 1869 ter se za naslednjih 150 let zapisal med literarne klasike.

15. F. Scott Fitzgerald

"Tole bi bila čisto solidna knjiga, če bi se znebili lika Gatsbyja."

Tako drastičen poseg v vsebino je bil svetovan F. Scottu Fitzgeraldu za roman - uganili ste - Veliki Gatsby.

16. Stephen King

"Nismo zainteresirani za znanstveno fantastiko, ki se ukvarja z negativnimi utopijami. To se ne prodaja."

Tem besedam navkljub je Stephen King sčasoma uspel izdati roman The Running Man pod psevdonimom Richard Bachman.

17. Sylvia Plath

"Priporočamo zavrnitev: Ne vem natančno, kaj Heinemann vidi v tem prvencu, razen če želi biti prijazen do mladostne ameriške drznosti. Zagotovo pa v delu ni čutiti resničnega talenta, ki bi nas zaintrigiral."

Tako je urednik Aflred A. Knopf zavrnil Stekleni zvon Sylvie Plath, ko mu je ta bila dana v branje kot rokopisa pod psevdonimom, kasneje pa (zgolj nekoliko) spremenil svoje mnenje, ko je postalo jasno, da je avtorica dela Plathova (s katere imenom je imel dotični toliko težav, da ga ni zmogel niti pravilno zapisati):

"Zdaj sem še enkrat prebral - oz. se bolj poglobil - Stekleni zvon, ko je postalo jasno, da je avtorica Sylvia Plath, kar je bilo dodano in bi seveda generiralo več pozornosti, saj je očitno flagrantno avtobiografsko. Ampak samo to še ne naredi romana dobrega. Problem je, da ji ni uspelo materiala uporabiti romanopisno: manjka zorni kot, ničesar ni o izkušnji gospodične, ki zmaga na tekmovanju in si prisluži mesec v New Yorku, posledičen živčen zlom in poskusi samomora, izguba nedolžnosti na koncu. Bralec dobi občutek, da gospa Plat piše o stvareh samo zato, ker so se zgodile njej. Incidenti so sami po sebi dobri za zgodbo, a tako nametani skupaj prav nič ne doprinesejo k zgodbi. Človek ob branju nikakor ne začuti, na primer, globo vsajeno anksioznost, ki dekle sili v samomor. Res škoda, ker gospa Play sicer zna z besedami in ima ostro oko za nenavadne in žive detajle. Mogoče pa bo zdaj, ko je tole knjigo spravila iz sebe, svoj talent naslednjič bolje uporabila."

Seznam smo povzeli po mentalfloss.com

Novo na Metroplay: Ko se govori o hierarhiji, je že prepozno | Bine Volčič in Žiga Faganel