5 razlogov beograjskega pulmologa, zaradi katerih bi se še enkrat TAKOJ preselil v Slovenijo

V nadaljevanju (z dovoljenjem) povzemamo celoten intervju ...

Kako zelo se je spremenilo vaše življenje po selitvi v Slovenijo?

Zelo se je spremenilo, kar je tudi logično. Vse do danes sem se prilagajal na življenje v novi državi, na nove ljudi, nov jezik, nov sistem ... in še se bo spreminjalo, saj zaključujem s 'prilagoditvenim obdobjem' in pričenjam z delom v bolnišnici, s katero sem se dogovoril za delo. To je Splošna bolniščnica Izola. Ni lahko, a je še kako lepo.

Na kaj ste se najtežje navadili?

Zaenkrat gre za osebne zadeve, saj sem za začetek sem prišel sam, procedura za prihod soproge pa je še v teku. Najtežje mi je bilo to, da nisva bila vsak dan skupaj, če ob tem ne štejem klicev prek Viberja. Pogrešam tudi najinega mačka Tolja. On je manj zainteresiran za komunikacijo pred Viberja. Manjkajo mi tudi drugi ljudje, še posebno družina. Na življenje v Sloveniji pa se sicer ni težko navaditi, če greste na bolje, to potem ni zares težko.

Pred kratkim ste zapisali, da vam je všeč, ker ni zakajenih prostorov, s čim še vas je osvojila Slovenija?

To je bila pravzaprav subtilna kritika Srbije. Seveda ljudje v Sloveniji še vedno kadijo, a za razliko od Srbije, to počnejo med štirimi zidovi svojih domov, zgolj priložnostno tudi zunaj, če ni nikogar v njihovi bližini. V zraku je dobro čutiti, da javnost ne odobrava kajenja. Po drugi strani pa se v Srbiji kadi povsod, celo v zdravstvenih ustanovah, kjer bi po zakonu to moralo biti prepovedano. Dokler sem delal v Srbiji, sem se proti temu boril, a nisem uspel, ker srbskim kadilcem ni nerodno prižgati cigareta kjerkoli in kadarkoli. Pa bi jim moralo biti.

Me je pa Slovenija najprej očarala s svojimi ljudmi, ki niso tako neposredni kot ljudje v Srbiji, a so maksimalno gostoljubni in odprti za praktično vse mogoče. Tako službeno kot neformalno se bodo potrudili, da bi storili vse, kar je potrebno. Delovne navade so tukaj na visokem nivoju in s takšnim pristopom spodbujajo tudi vas, da postanete boljši. Delati v Sloveniji je nekaj nadvse pozitivnega.

Ste se zlahka spoprijateljili z ljudmi?

Vsekakor. V Sloveniji so ljudje vajeni ljudi, ki ne govorijo najbolje slovensko ali ker imajo naglas. Tako mi je hitro postalo jasno, da mi ni potrebno skrbeti še za to, saj me nihče ne bo gledal postrani, ker nisem Slovenec. Takoj ko vidijo, da se trudite s slovenskim jezikom, je to že dovolj. Komunikacija v nobenem primeru ni problem, težko se je navaditi zgolj na slovenske dialekte, ki se med seboj razlikujejo bolj kot dialekti srbskohrvaškega jezika.

Kako zelo so Slovenci drugačni od Srbov?

Nikoli ni dobro generalizirati, a sem opazil, da Slovenci v primerjavi s Srbi niso zelo močni na besedah, ko gre za patriotizem, kar pa še kako nadomestijo v praksi. S prakso mislim na to, da se na vsakem koraku vidi odnos Slovencv do skupnega. Poleg tega maksimalno spoštujejo pravila in zakone.

Pa so zares škrti? Kateri je najbolj neumen predsodek, ki jih spremlja?

Škrti niso, prav tako pa niso razsipniški. Najbolj neumen predsodek pa je, da Slovenci ne preklinjajo.

Kako je videti življenje zdravnika v Srbiji in kako v Sloveniji?

Največja razlika je pri delu, saj se v Srbiji večji del časa ukvarjamo s paramedicinskimi problemi (ali skener dela? je kakšno boljše zdravilo na voljo lekarnah? si pacient terapijo sploh lahko privošči? in podobno), medtem ko se v Sloveniji večji del časa ukvarjaš z medicinsko problematiko. Sistem v glavnem funkcionira - v glavnem pravim zato, ker imajo tudi tu občasno težave, kar je normalno, saj nikjer ni idealno. Zunaj delovnega mesta pa bi težko naredil ustrezno paralelo, saj sem se do danes v prostem času večinoma ukvarjal z iskanjem potrdil o dodatnih specializacijah, ki sem jih dokončal v Srbiji, in seveda z učenjem slovenskega jezika.

Kaj vam hodi po glavi, ko razmišljate o vrnitvi v Srbijo? Se bo to sploh še kdaj zgodilo?

Ko razmišljam o tem, najprej pomislim na to, da si trenutno celo v teoriji ne zmorem predstavljati scenarija, po katerem bi Srbija enkrat za vselej razčistila z nacionalistično dediščino vladavine Slobodna Miloševića, ki jo še naprej goji, neguje in zaliva prek vsake mere. Tako da se razmišljanje na to temo tu tudi hitro zaključi.

Novo na Metroplay: Ko se govori o hierarhiji, je že prepozno | Bine Volčič in Žiga Faganel