Vid Legradić | 29. 6. 2021, 17:00

5 stvari, ki jih lahko naredimo, ko se v nevihti znajdemo v dosegu strel

profimedia

Poletni meseci so čas neviht. Pregreto ozračje je razlog, da se energija sonca začne zbirati v oblakih. Z grmenjem pridejo bliski in strele. Njihov udar lahko povzroči hude opekline in zastoj srca, hkrati pa je ta vremenski pojav po mnenju mnogih znanstvenikov ključen za številne procese na našem planetu. Svetlobni preskok električne energije nosi s seboj premnoge skrivnosti.

Površina strele je trikrat bolj vroča od površine sonca, okrog nekaj več kot 27 tisoč stopinj naj bi imela. Čeprav pregovor pravi, da naj strela ne bi udarila dvakrat na enako mesto, to ne drži. Strela zelo rada udari na isto mesto, celo večkrat. Strela je lahko dolga več kot pet kilometrov in v sebi nosi veliko energije. En sam udar strele bi lahko povprečno žarnico prižgal za tri mesece. Električna energija zmeraj išče najkrajšo pot. Zato so med nevihto zmeraj izpostavljeni visoki objekti, na primer drevesa, zgradbe, cerkveni stolpi. Obstaja prepričanje, da živali vedo, kako se ogniti streli, podobno kot potresu ali cunamiju. Toda to je le mit, kateremu nasproti stoji tudi dokaz iz Slovenije.

Leta 2014 je strela na Kokrski Kočni v Kamniško-Savinjskih Alpah ubila cel gamsji trop.

Velja pravilo, da ko zaslišimo udar strele, smo že v njenem dosegu in moramo poiskati zavetje.

Če ga nimamo, je treba upoštevati nekaj pravil:

  • Ne zadržujmo se na ali ob vodnih površinah
  • Znebimo se vseh kovinskih predmetov, ki jih imamo na telesu
  • Oddaljimo se od kovinskih predmetov ali objektov v svoji bližini
  • Dotikamo se čim manjše površine tal. To pomeni, da v primeru vedrenja v naravi na tleh ne sedimo ali ležimo, temveč čepimo
  • Ne zadržujemo se ob visokih drevesih ali na izpostavljenih krajih

Udar strele lahko povzroči zastoj srca, zmedenost in opekline.

So pa tudi izjeme, ki jo odnesejo skoraj brez prask.

Leta 2009 je v Združenih Državah strela udarila v dekle, ki je nosilo slušalke za poslušanje glasbe. Imela je neverjetno srečo, saj je električni tok potoval iz ob njeni glavi po kablih slušalk do njenega pasu, kjer je preskočil v zemljo. Dekle jo je odneslo le z nekaj opeklinami na predelih telesa, ki se jih je dotikal kabel.

Strela je preskok električne energije med pozitivno nabitimi oblaki in negativno nabiti tlemi. Če je naelektritev med tema dvema področjema prevelika, se napetost izravna s preskokom električnega toka iz pozitivnega na negativno področje. Položaj je lahko tudi obraten. V tem primeru se zgodi pozitivni udar, ki je lahko petkrat bolj močan od klasičnega. Pred kratkim se je odkril še tretji tip strele, t. i. modra strela. Ta je iz oblaka usmerjena navzgor v vesolje. Pojavi se zaradi naelektrenega ozračja nad nevihto. Je redkejša in kratkotrajnejša kot njene klasične sestre.

In še dve zanimivosti o povezavi življenja s strelami.

Prva je znanstvena teorija, ki pravi, da so strele oziroma udari strel soodgovorni za začetek življenja na Zemlji. Ko strela udari v tla, raztopi oziroma upari kamnino, zemljo. Pri tem nastanejo mikroelementi, polni fosforja. V prvi milijardi let življenja našega planeta naj bi strele ustvarile dovolj fosforja za obstoj živih bitij. Ta kroži v nas še danes.

Druga zanimivost se nanaša na rojstvo človeka samega.

V trenutku oploditve ženskega jajčeca z moškim spermijem, združitev pretrese naravni elektrošok - nekakšna mikro strela, ki sproži deljenje celic, in začetek razvoja zarodka. Zakaj do tega pride in zakaj je takšna »strela« pomembna, ostaja neznanka.

Pri umetni oploditvi se takšen udar ne sproži, zato morajo z električnim tokom oplojeno jajčece stresti zdravniki. Če ga ne bi, se le-to ne bi začelo deliti. Zaradi tega lahko v šali rečemo, da smo se vsi rodili s pomočjo strele.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord