11. 1. 2022, 13:30 | Vir: STA

6 knjižnih novosti domačega in tujega leposlovja za otroke

Nebojša Tejić/STA

Uredništvo otroškega leposlovja pri Mladinski knjigi je predstavilo šest novosti. Štiri slikanice podpisujejo domače avtorice in ilustratorke, izmed prevodnih del pa bodo mladi in tudi odrasli bralci lahko posegli po novih zgodbah J.K. Rowling ter ustvarjalnega tandema Julia Donaldson in Axel Scheffer. Dela nosijo letnico 2021.

Urednica Irena Matko Lukan je na današnji predstavitvi izpostavila Božičnega pujsa J.K. Rowling, avtorice zgodb o Harry Potterju. V slovenskem prevodu Nine Dekleva je izšel hkrati z angleško verzijo. Po prevajalkinih besedah gre za božično zgodbo o fantu, ki je navdušen nad svojo igračo, a jo tekom zgodbe izgubi. Med iskanjem se mu odpre nov svet, knjiga z ilustracijami Jima Fielda pa obenem tematizira tudi sodobni družini, ki se razideta, in otroke v njih.

Drugo prevodno delo, Zgodbe iz želodjega gozda Julie Donaldson in ilustratorja Axla Schefferja, avtorjev priljubljenega Zverjasca, je prepesnil Milan Dekleva. Kartonka je po besedah urednice namenjena najmlajšim otrokom, ki jih želi spodbuditi k sodelovanju in uživanju ob popotovanju skozi gozd.

Domače otroško leposlovje so obogatile avtorice in ilustratorke, ki praviloma redno sodelujejo z otroškima revijama Ciciban in Cicido. Martina Peštaj je ustvarila didaktično slikanico Moja čustva, tvoja čustva z 20 zgodbami o različnih čustvih, za katere upa, da jih bodo pri svojem delu z otroki uporabljali tako starši kot učitelji in vzgojitelji. Ilustrirala jo je Ana Košir.

V pravljici Balabuga! je Tina Vrščaj Račun predstavila različna hišna opravila, ki se jih mati in hči lotevata na šaljiv način in jih s tem napravita zabavne. Igrivosti je poskušala slediti tudi ilustratorka Polona Lovšin, po besedah likovne urednice Tanje Komadina pa je besedilo, ki se dogaja na domu, likovno popeljala tudi navzven v, denimo, muzej ali živalski vrt.

Pri slikanici Vsak kaj zna sta se povezali Darja Divjak Jurca in Anka Kočevar. Po avtoričinih besedah knjiga kljub očitnemu naslovu ne želi moralizirati ali učiti, temveč odpreti pogovor o naslovni trditvi. "Zgodbe nas peljejo v druga življenja, a nas s tem približajo sebi," je povedala. Ilustratorka je besedilo, ki je po njenem mnenju zelo izčiščeno, pospremila s podobami v tehniki kolaža.

Nina Mav Hrovat pa je s knjigo O kraljeviču, ki ni maral brati želela poudariti, da je ta dejavnost lepša, če poteka v skupini. Avtorica je prepričana, da nihče ne počne rad stvari sam in da branje pri tem ni izjema, zato je odraslim želela prenesti sporočilo o skupinskem branju, otroke pa spodbuditi k temu, da v času različnih ekranov poprimejo tudi za knjigo. Ilustrirala jo je Suzi Bricelj.

Spremljajte Metropolitan na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.