N.Z. | 12. 7. 2020, 14:00

6 najbolj zanimivih iz življenja Eltona Johna (ki jih razkrije v svoji biografiji)


»Leta in leta nisem prenesel svoje podobe v ogledalu. Tisto, kar sem videl, mi je šlo resnično na živce: bil sem predebel, bil sem premajhen, obraz je bil čisto čuden, lasje me nikoli niso ubogali, tudi ko sem si želel, da ne bi izpadali.«

V slovenskem prevodu je izšla prva uradna biografija žive legende Eltona Johna, v kateri nam kot eden največjih in najuspešnejših glasbenih zvezdnikov vseh časov razkrije, kako je sramežljivi fant iz londonskega predmestja Pinner postal eden najbolj karizmatičnih glasbenikov, izjemnih kantavtorjev z najdaljšo kariero in najbolj prodajanih solističnih izvajalcev sploh.

Elton John v knjigi Jaz med drugim razkrije presunljivo resnico o svojem otroštvu, odraščanju in težkih odnosih s starši.

»O bog, kako obupno je bilo: nenehni prepiri, ki jih je včasih prekinila ledena tišina. Niti za trenutek se nisi mogel sprostiti. Če celo življenje čakaš na naslednji izbruh svoje mame ali očeta, ki bo obelodanil, da si prekršil še eno pravilo, nazadnje ne veš več, kaj bi. Negotovost, kaj se bo zgodilo v naslednjem trenutku, te navda s strahom. Zato sem bil izredno negotov in sem se bal lastne sence. Poleg tega sem mislil, da sem po svoje jaz kriv za stanje, v katerem se je znašel zakon staršev, saj se je veliko prepirov vrtelo okoli mene. Dogajalo se je, da me je oče zmerjal, v to se je vmešala mama, nakar se je vnel hud prepir glede moje vzgoje. Zaradi tega sem imela slabo samopodobo, kar se je odražalo v pomanjkanju zaupanje glede videza še dolgo v odrasli dobi.«
Zatočišče v rokenrolu

Reginalda Dwighta, kar je njegovo pravo ime, je hudih stisk za časa odraščanja reševala prav glasba. Že kot deček je pričel sanjati, da bo postal glasbeni zvezdnik, talent in odličen posluh pa sta mu to tudi omogočila.

Življenjska zgodba Reginalda, ki se odločen, da bo v življenju očetovemu negodovanju navkjub zasledoval kariero glasbenika, vpiše na glasbeno akademijo, kjer se uči igrati klavir, ob tem pa igra na hotelskih terasah, da bi zaslužil za šolanje, je polna dramatičnih dogodkov.

Od tega, da je kot Elton John že pri triindvajsetih že imel svoj prvi nastop v Ameriki, kjer je pred občinstvom nastopil v živo rumenih delovnih hlačah, majici z zvezdami in težkih čevljih s krili, do tega, da je prijateljeval z Johnom Lennonom, Freddiejem Mercuryjem in Georgeem Michaelom. V svoji biografiji Elton John ne zamolči niti svojih poskusov samomora in več kot desetletje dolgo zasvojenost z drogami.

Danes je Elton John že desetletja abstinent. Svojo pomoč pri izhodu iz zasvojenosti pa ponuja tudi drugim glasbenikom in delavcem v šovbiznisu ter ob tem uspešno vodi še svojo fundacijo za pomoč okuženim z virusom hiv.

Tudi ljubezen je našel. Pri Davidu Furnishu, s katerim mu je uspelo uresničiti tudi željo po starševstvu. Prav to, da je postal oče, je njegovo življenje še enkrat postavilo na glavo.

Čeprav je o življenju Eltona Johna zares veliko znanega, smo o naslednjih nekaj zanimivih, mestoma pa tudi osupljivih in presunljivih dejstvih v njegovi biografiji vendarle lahko brali prvič.

Šest (po našem mnenju) najbolj presenetljivih dejstev iz življenja Eltona Johna v nadaljevanju tako lahko povzamemo praktično iz prve roke:

1. O materinih čudnih predstavah o starševstvu

Starša Eltona Johna nista bila najbolj ljubeča. Ne drug do drugega (in morda bi bilo bolje, da sploh nikoli ne bi postala par). In ne do malega Reginalda (zaradi česar je bil Elton mnenja, da bi morda bilo bolje, če sploh ne bi imela otrok).

Stanleyu in Sheili Dwight se je Reginald aka Elton rodil leta 1947.

Sheili je bilo takrat 21 let in več kot očitno je bilo, da je bila ujeta v zakonu, ki se ni obnesel, zato je bila prisiljena živeti s svojo mamo, saj so bili z denarjem tako na tesnem. In čeravno so bili časi, v katerih je odraščal Elton John takšni, da ni bilo prav nič neobičajnega, da so starši mlatili svoje otroke (in malemu Reginaldu so pogosto izprašili rit), pa so bili nekateri materini vzgojni prijemi vendarle čudaški tudi za tiste čase.

»Več let pozneje sem izvedel, da ko sem bil star dve leti, me je navajala na stranišče tako, da me je do krvi pretepla z žičnato krtačo, če nisem šel na kahlico. Babica je seveda znorela, ko je ugotovila, kaj se dogaja in zaradi tega nato več tednov nista govorili. Babi je znova znorela, ko je zagledala mamino zdravilo za zaprtje. Postavila me je na odcejalno desko v kuhinji in skozi zadnjico stlačila karbolno milo. Če je rada plašila ljudi, je ob meni morala strašansko uživati, saj sem se je hudičevo bal. Imel sem jo rad, saj je bila moja mama, a sem otroštvo preživel v stanju visoke napetosti, vedno pazljiv, da ne bi storil česa, kar bi jo pognalo v zrak: če je bila srečna ona, sem bil tudi jaz, resda začasno.«
2. Četudi je oče že pokojen, se mu Elton še vedno dokazuje

Eltonov oče je bil impulziven moški, ki je hitro pobesnel, s čimer je Eltona v otroštvu pogosto spravljal v izjemne psihične stiske.

Stanley pa je bil hkrati tudi tisti, ki je imel za sina v načrtu vse kaj drugega kot kariero glasbenika. Zato je, ko je Elton opustil šolanje, da bi sprejel službo na glasbenem področju, pisal Eltonovi mami, s katero sta bila takrat že ločena, naj sinu te namere prepreči za vsako ceno.

V svoji biografiji o očetovem silovitem nasprotovanju njegovi glasbeni karieri Elton pove, da mu je bilo očetovo mnenje na svojevrsten način dejansko v pomoč.

»Nikoli ni spremenil mnenja glede moje poklicne izbire. Nikoli me ni pohvalil. Nedavno mi je pisala njegova žena Edna in mi sporočila, da je bil ponosen name na sebi lasten način. A v njem enostavno ni bilo tega, da bi to izrazil. Dejstvo, da ni tega nikoli izrazil, je v meni zasejalo željo, da mu dokažem, da je bila moja odločitev prava. To me je gnalo. Menil sem, da bolj ko bom uspešen, bolj mu bom pokazal, da se je motil, pa njsi to prizna ali ne. Še danes včasih razmišljam, da očetu skušam pokazati, iz kakšnega testa sem, čepra vje pokojen že od leta 1991.«
3. Za spolnost se je Elton prebudil relativno pozno

Zaradi dušečega odnosa do spolnosti, ki je bilo značilno za odraščanje v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja, se je Eltonov seksualni razvoj zaustavil, ko ga je oče nekega dne dobil sredi (samo)raziskovanja ugodnih občutkov.

»Kakorkoli že, ko me je oče ujel, je prišel na dan z obrabljeno frazo, da bom oslepel, če bom to še naprej počel. Fantje po vsej deželi so seveda dobivali enake grožnje, a so ugotovili, da je to samo en kup nakladanja in so jih gladko ignorirali. Po drugi strani pa je mene to žrlo. Kaj pa, če je res? Vid sem si že pokvaril s ponesrečenim poskusom, da bi bil podoben Buddyju Hollyju. Morda bo to samo še zadnji udarec. Odločil sem se, da je bolje, če ne tvegam. Čeprav bi vam veliko glasbenikov znalo povedati, da je Buddy Holly imel nanje velikanski vpliv, sem jaz verjetno edini, ki lahko reče, da ga je Holly nenamerno odvadil drkanja.«

Eltonov spolni nagon se je tako odločil, da prvič pokaže svoj obraz šele pri enaindvajsetih. Zdelo se je, kot da je Elton takrat vstopil v nekakšno zapoznelo puberteto.

»Nenadoma mi je na skrivaj postalo všeč veliko moških. John Reid, če omenim samo enega, me ni prevzel samo zaradi smisla za humor in dobrega poznavanja ameriške duše. Svojih občutkov seveda nisem nikoli odkrito izrazil. Niti nisem vedel, kako. Pred tem še nikoli nisem nikomur zavestno dvoril. Nikoli še nisem bil v gejevskem klubu. Pojma nisem imela, kako koga najti.«
4. Nekoč je po tridnevnem kokainskem veseljačenju kupil čisto pravi tramvaj

Ko je Elton John že zaslovel, a ob tem imel toliko dela, da sploh ni zares uspe opaziti, kako zelo se je njegovo življenje spremenilo, je postal pravi nakupovalni frik, čeravno je vedno rad nakupoval.

A če je v otroštvu kupoval darila za prijatelje in svojce v obliki dežnih klobukov in vazic, je zdaj skušal razveseliti poklapano teto Win z novim avtomobilom.

»Kasneje so mi terapevti govorili, da je to obsedenost in zasvojenost oziroma da si skušam kupiti naklonjenost ljudi s tem, da jim dajem darila. Z največjim spoštovanjem do pripadnikov psihiatrične stroke, ki so mi ogovorili takšne stvari, moram reči, da se mi to zdi ena velika neumnost. Ne zanima me kupovanje naklonjenosti pri ljudeh, ampak mi je enostavno v veliko zadovoljstvo, če se ob tem ljudje počutijo sprejete ali jim dan vedeti, da mislim nanje. Rad opazujem obraze ljudi, ki jih obdarim z nečim. Ne potrebujem psihiatrov, ki bi mi govorili, da materialne dobrine niso nadomestilo za ljubezen ali osebno srečo. Preživel sem dovolj mizernih in osamljenih noči po hišah, polnih lepih stvari, da sem to že davno pred tem ugotovil sam.«

In če si Elton torej ni dovolil vzeti veselja ob svojem razsipnem obdarovanju vseh okoli sebe, pa sebi in drugim odsvetuje nakupovanje v depresivni fazi.

V eni od takšnih je namreč kupil čisto pravi tramvaj. Melbournski tramvaj W2, za katerega mu je glas na drugi strani telefona povedal, da ga morajo poslati iz Avstralije v Britanijo, kjer mu ga bodo skušali spraviti v hišo s pomočjo dveh helikopterjev chinook.

5. V najbolj divjih letih ultra uspešne kariere si je omislil ekonoma za kokain

V času, ko se je Elton John kot komet povzpel med največje zvezde sveta, je bilo uživanje kokaina v elitnih krogih nadvse moderno. »Če si ga jemal, si bil kot član ozke elite, ki se je skrivaj predajal nečemu mejnemu, nevarnemu in nedovoljenemu. Čeprav se sliši bedno, mi je bilo to všeč. Postale sem uspešen in priljubljen, nikoli pa se nisem počutil kul,« v biografiji prostodušno priznava Elton in dodaja: »Izkazalo se je, da je bilo uživanje kokaina po sistemu, da je eni črtici takoj sledila še ena, zelo značilno zame. Nikoli nisem bil tiste vrste zasvojenec, ki brez črtice ne more vstati iz postelje, ali tisti, ki ga mora jemati vsak dan. A ko sem enkrat začel, nisem mogel nehati, dokler nisem bil prepričan, da nikjer v bližini ni niti zrnca več.«

Takrat je Elton spoznal, da si bo moral najti nekoga – osebnega asistenta ali ekonoma -, ki bo pazil na njegov kokain.

»Ne zato, ker bi mi bilo pod častjo ali bi me bilo strah, da bi ga skrival pri sebi, pač pa zato, ker če bi kokain za zvečer zaupali meni, bi ga zmanjkalo že do popoldanske malice. Moj apetit je bil neverjeten – zadosten, da se je o meni začelo govoriti v krogih, kjer sem se gibal.«
6. Javnost je bolj kot novica o spolni usmerjenosti zanimala pleša

Eltonu so se lasje začeli redčiti že na začetku sedemdesetih let, po ponesrečenem barvanju las v New Yorku pa se je stanje lasišča le še poslabšalo. Da bi rešil, kar se je rešiti še dalo, je Elton odpotoval v Pariz na presajanje las, ki pa navkljub uram peklenskih muk ni uspela. Njegova glava je bila polna krast in čudnih vdolbin, ko je novica o obisku klinike monsieurja Putota dosegla medije, ki so ponoreli, paparaci pa so postali obsedeni, da bi dobili njegovo fotografijo brez pokrivala, ki je naslednje desetletje postalo Eltonov zaščitni znak.

»Ob koncu osemdesetih, tik preden sem se očistil drog, sem se odločil, da je dovolj. Kar je ostalo od mojih las, sem si pobarval na platinasto blond in se takšen pojavil na naslovnici svojega albuma Sleeping with the Past. Ko sem se očistil drog, sem si dal narediti lasne podaljške, pri čemer ti na tisto, kar ti ostane od las, pritrdijo dodatne lase. Z novim videzom sem se prvič javno pokazal na koncertu v spomin an Freddieja Mercuryja. Neki novinar je pripomnil, da sem bil videti tako, kot da bi imel na glavi mrtvo veverico. To je bilo sicer zlobno, a sem moral priznati, da ima prav. Na koncu sem se vdal in si omislil lasuljo. Naredili so mi jo ljudje, ki sicer delajo lasulje za hollywoodske filme. Najbolj nenavadno je bilo to, da so bili ljudje več let popolnoma obsedeni z mojimi lasmi oziroma njihovim pomanjkanjem, ko pa sem začel nositi lasuljo, tega ni omenjal praktično nihče več.«
Za več branja!

Jaz – Elton John

Življenje Eltona Johna je izjemno, njegovih sedem desetletij (doslej) pa je polno neverjetnih vzponov in padcev. V knjigi nam z lastnimi besedami in značilno iskrenostjo posreduje svojo zgodbo – vse zabavne in težke trenutke.

Jaz je tako nadvse zabavna, odkritosrčna in občasno globoko ganljiva pripoved, ki vas bo popeljala na intimno potovanje z živo legendo.

profimedia

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord