Al Pacino, sloviti Michael Corleone iz filmov Boter, praznuje 80 let

25. 4. 2020, 08:32 | Scena | Vir: STA
Al Pacino, sloviti Michael Corleone iz filmov Boter, praznuje 80 let (foto: profimedia) profimedia

Al Pacino je ena največjih zvezd v filmski industriji zadnjih štirih desetletij. Kot igralec se je uveljavil v 70. letih in se zapisal med ikone ameriške kinematografije z vlogami v filmih, kot so Boter, Serpico, Vonj po ženski in Vročina. Prejel je več nagrad, med njimi leta 1994 častnega zlatega leva na beneškem festivalu. Danes praznuje 80 let.

Alfredo James Pacino, kot je njegovo pravo ime, se je rodil 25. aprila 1940 na Manhattnu v New Yorku italijansko-ameriškim staršem, ki sta se kasneje ločila. Z mamo se je preselil v južni Bronx, kjer je ponavljal vsebino in like, ki jih je videl v filmih. Sodeloval je v šolskih igrah, leta 1966 prestal avdicijo za Igralski studio in začel nastopati v stranskih vlogah, dokler ni dosegel uspeha na off-Broadwayju v igri The Indian Wants the Bronx Israela Horovitza, navaja spletna filmska baza podatkov IMDd.

Po prvih začetkih na filmu je leta 1972 dobil vlogo Michaela Corleoneja v Botru Francisa Forda Coppole. Šlo je za eno najbolj iskanih vlog v tistem času, za katero so se omenjali igralci, kot so Robert Redford, Warren Beatty, Jack Nicholson, Ryan O'Neal in Robert De Niro, režiser pa je želel le njega.

Štirideset let kasneje je v enem od intervjujev povedal, da mu je bila vloga, s katero je zaslovel kot eden najboljših igralcev svoje generacije, ena najtežjih v karieri. Al Pacino se je vseskozi bal, da ga bodo med snemanjem odpustili, a si je namesto tega prislužil prvo nominacijo za oskarja.

V 70. letih je nato posnel še nekaj filmov, kot so Serpico o korupciji v policiji in Pasje popoldne o bančnem ropu v režiji Sidneyja Lumeta, Boter II, ki ga je prav tako režiral Coppola, in Pravica za vse Normana Jewisona. Za skoraj vse je dobil nove nominacije za oskarja za najboljšo vlogo.

Prestižni kipec je nato po nizu novih vlog, denimo v filmih Brazgotinec Briana De Palme, Morje ljubezni Harolda Beckerja in Coppolin Boter 3, dobil leta 1993 za nastop v filmu Vonj po ženski režiserja Martina Bresta. V njem je odigral slepega moškega, polnega karizme, film pa se je vpisal med klasike.

Kasneje je nastopal tudi v televizijskih projektih, kot je mini serija Angeli v Ameriki, ki mu je prinesla emmyja. Nazadnje pa ga je bilo mogoče videti v dveh odmevnih lanskih filmih: Bilo je nekoč v Hollywoodu Quentina Tarantina in Irec Martina Scorseseja.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri