Avril Lavigne: »Takole se ga napijejo prefinjeni ljudje!«

»Takole se ga napijejo prefinjeni ljudje,« za Billboard pove 34-letna kanadska rokerica Avril Lavigne in srkne požirek roséja. Od nekdaj razbojniške deklice, ki je na začetku tisočletja postala sinonim za diametralno nasprotje Britney Spears (kar je, razumljivo, sovražila), bi morda pričakovali, da bo za popoldansko malico prej nagnila kakšen oster viski, a Avril je zdaj precej drugačna, kot smo jo poznali v času uspešnic Sk8er boy, Complicated ter kasneje Girlfriend in What the Hell. Uspešnic, ki so kar malce shizofreno funkcionirale nekje na razpotju zdrizastega popa in uporniškega roka. Avril je opustila pankersko barvite frizure, ima košato valovito blond zvezdniško grivo. Vsepovsod ne kaže fakičev, ampak se le modro nasmiha in spogleduje z objektivi. Za njo je namreč prekleto težka preizkušnja, ki jo je skorajda stala življenja.

Že leta 2015 smo skorajda pozabili nanjo. Vedeli smo, da bojda še ustvarja glasbo in da bo morda kmalu spet izdala videospot, ki ga bomo skušali analizirati brez pretirane ironije. Vedeli smo tudi, da je poročena s Chadom Kroegerjem, pevcem globalno zaničevane skupine Nickleback. Nismo pa vedeli, ali naj ji to, da je z njim zdržala že dve leti, štejemo za dobro ali slabo. Potem pa se je tistega leta nenadoma pojavila v javnosti, le toliko, da je navrgla dve informacijski bombi. Najprej je povedala, da se ločuje od Kroegerja. Potem pa še, da je leto poprej fasala limsko boreliozo in da je še ni povsem prebolela.

Okužba, ki jo prenašajo klopi, je Avril zadela tako močno, da se je dejansko bojevala za življenje. Ležala je v postelji in ves čas imela občutek, da se utaplja. Da je na robu in da lahko vsak trenutek še zadnjič vdihne. Pred leti je v komadu My Happy Ending sicer strašljivo zapela So much for my happy ending (Toliko o mojem srečnem koncu), a se je ta njena življenjska drama razpletla v srečen konec. Ko se je počutila bolje, je sedla za klavir in se skozi bolečino prebijala z glasbo, kar je navdihnilo projekt, ki bo v začetku letošnje pomladi začrtal nov mejnik v karieri kanadske lepotice. Avril je na podlagi trpkih izkušenj namreč sestavila album Head Above Water, na katerem z ducatom ducat skladb predstavlja svojo zgodbo boja, preboja in obstoja. Uvodni singel, enako naslovljen Head Above Water, poslušalca zelo nazorno popelje v prav tiste občutke, ko se je na vrhuncu okužbe počutila, kot da se neprestano utaplja, pri tem pa le skuša obdržati glavo nad gladino. Zato se skladba bolj kot pop balada posluša kot molitev.

Zgodbi smo prisluhnili in v sebi nekako resetirali kritično distanco do Avril. Uzrli smo jo v popolnoma novi luči. Odraslo, prenovljeno, osveženo. Opustila je svojo prej tako izrazito uporniško najstniško pozo – vendarle je iz deklice postala dama – in končno dovolila, da se njena ustvarjalnost neomejeno razliva prek meja navidezne alternative. Navidezne zato, ker Avril nikoli resnično ni bila alternativa. Bila je krik sredi mainstreama, a krik, ki ga ni bilo mogoče zanikati. To so dobro vedeli tudi drugi glasbeniki, ki jim je jeznorita deklica z razmršeno pričesko in pretirano dozo senčil na vekah (da je bila videti kot malce bolj dostojanstvena Courtney Love) potem pisala čustveno nabite komade. Za Kelly Clarkson, Demi Lovato, Leono Lewis. Že pri štirinajstih je Avril pela skupaj s Shanaio Twain. »Jebeno obožujem Shanaio,« pravi Avril. »Super seksi bejba je.« In ni treba biti ljubitelj kantrija, da se strinjaš s to izjavo.

Avril rada pove, da ima glasba izredno moč. Ko slišimo njeno zgodbo in zatem na Billboardovi lestvici po dolgih letih spet ugledamo njen komad, se zavemo, kako zelo to drži.

Tekst Darjo Hrib Foto Profimedia

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord