Beletrina v jubilejno leto z enim bralsko najboljših programov

20. 1. 2021, 10:56 | Scena

                            Sodobni klasik Drago Jančar je lani prejel avstrijsko državno nagrado za evropsko literaturo. (foto: Jože Suhadolnik) Jože Suhadolnik

Sodobni klasik Drago Jančar je lani prejel avstrijsko državno nagrado za evropsko literaturo.

Založba Beletrina, ki letos praznuje 25. let svojega obstoja, se v jubilejno leto podaja z vrhunskim in bogatim programom. »Ne moremo vedeti, kaj nas v naših življenjih čaka v letu 2021. Zagotovo pa lahko rečem, da bo bralsko eno najboljših,« pravi Špela Pavlič, ena od urednic založbe.

Z letošnjim programom Beletrina še naprej zvesto sledi svoji usmeritvi, ki si jo je zadala že ob svojem nastanku. To je pluralizem glasov, ki bogatijo naš prostor in prinašajo vedno nove literarne presežke. Letos bo to skoraj petdesetih novih izdaj domačih in tujih literarnih ter humanističnih del, ki bodo prepričala različne bralne okuse.

Kot je povedal direktor založbe Beletrina Mitja Čander, je pogled na napovedane knjižne naslove po petindvajsetih letih dela na založbi poseben privilegij, obenem pa je jubilej tudi pravšnji trenutek za premislek, kaj se je zgodilo z Beletrininimi programskimi zastavki iz sredine devetdesetih. »Prepričan sem, da smo v osnovi zavezani istim načelom kot nekoč. Ne omejujemo se na generacijo, ideologijo, estetsko usmeritev ali karkoli drugega. Smo pa danes še bolj igrivi kot nekoč, še več eksperimentiramo s starim in novim, še bolj pogumno preizkušamo nove knjižne forme in se še bolj zavzeto ukvarjamo s posebno naravo vsake načrtovane knjige.« Programski direktor Aleš Šteger se strinja, da bo leto 2021 pri Beletrini izjemno knjižno leto, zato z veliko radostjo pričakujejo nove naslove sodobnih slovenskih avtorjev in avtoric, nove Fabuline knjige in nov paket Klasične Beletrine, ki bodo, kot pravi, absolutno bralsko razvajanje.

Velikani slovenske literature
Letošnji program bogatijo velikani slovenske literature, kot so Drago Jančar, Tone Partljič, Alojz Ihan, Emil Filipčič, Marjan Tomšič, Milan Jesih, Cvetka Lipuš, Goran Vojnović, Andrej E. Skubic, Jani Virk in drugi. Irena Svetek je napisala svojo prvo kriminalko, predstavljata se mladi peresi Jasmin B. Frelih in Ana Marwan, pa zgodovinarja Igor Grdina in Mateja Ratej, dramatičarka Simona Semenič in trio Boris A. Novak, Alenka Pirjevec in Peter Vodopivec, ki so napisali knjigo o Dušanu Pirjevcu. V domači beri so še dela Petre Pogorevc, Katje Mihurko Poniž, vedno provokativne Vesne V. Godina in Antona Vratuše.

Ob izdaji slovenskih literarnih presežkov, Beletrina tudi letos nadaljuje s prevodi del Petra Handkeja in velikana srhljivke Stephena Kinga, ljubitelje teorije bo razveselila knjiga Giorgija Agambena, v drugem letniku Klasične Beletrine pa bo izdala novih pet knjižnih vrhuncev svetovne književnosti.

Od časa razcveta družbenih gibanj do Maribora, Fužin in korone

Beletrina svoje vznemirljivo knjižno leto med drugim začenja z izdajo romana Janija Virka z naslovom Jaga in Vane: Zgodba iz osemdesetih, ki je postavljena v Slovenijo, ko je še bila del Jugoslavije. Zgodba pripoveduje o izkušnji mladega fanta v jugoslovanski vojski, ljubezni, prijateljstvu, razpokah nekdanje skupne države in času vzpona punka ter razcveta številnih družbenih in umetniških gibanj. Sodobni klasik Drago Jančar, ki je lani prejel avstrijsko državno nagrado za evropsko literaturo, se bo v svojem novem romanu Ob nastanku sveta s pripovedjo o spoznavanju življenja vrnil v Maribor. Če smo v prejšnjih Jančarjevih romanih sledili usodam izmišljenih junakov, je tokrat protagonist kar avtor sam.

Literarni komet Goran Vojnović, prejemnik prestižne literarne nagrade angelus (2020), bo za roman Đorđić se vrača, nadaljevanje veleuspešnice Čefurji raus!, nazaj v Ljubljano pripeljal protagonista Marka Đorđića. Ta se leta 2017, v času bližajočega se prvenstva v košarki, po petnajstih letih nenapovedano pojavi na Fužinah. Mnogi se bodo spraševali, kako je uglednemu piscu in zdravniku Alojzu Ihanu, ki se mu je zaradi koronavirusa življenje postavilo na glavo, uspelo ob tem napisati še roman. Ne(moč) je roman, ki se ukvarja s temo koronavirusa in svetom ljudi, ki v krizi iz popolne anonimnosti stopijo v ospredje in postanejo simbol neznanske družbene moči.

Tone Partljič se letos odpravlja na otok cvetja, kamor hodi na dopust in krajše obiske že skoraj petintrideset let, prebivalcev pa je tam vedno manj ali pa so vedno starejši. Roman Ljudje z majhnega otoka je neke vrste jadranska balada, ki jo mojstrsko stke v prozo, polno močnih barv tamkajšnjega življenja. Rdeča kapica je prva v seriji psiholoških kriminalk Irene Svetek, v kateri kot glavni lik nastopa okrožni državni tožilec Mio Aurelli, zasvojenec z igrami na srečo. Nov zabaven roman v razkuštranem slogu Nepočesane misli bo ob 70. rojstnem dnevu izdal Emil Filipčič, Tina Kozin pripravlja biografijo Nika Grafenauerja, Petra Pogorevc, ki je lani napisala izjemno biografijo Rac o velikem gledališkem igralcu Radku Poliču - Racu, pa se bo letos posvetila gledališki in filmski igralki Jožici Avbelj, Igor Grdina pa je ob stoletnici smrti Josipa Ipavca napisal njegovo biografijo Slovenski Mozart.

Med drugim se bomo letos razveselili tudi treh ponatisov sodobne slovenske klasike. Ponovno bodo izšli roman Pet fragmentov slovenskega klasika Lojzeta Kovačiča, roman To noč sem jo videl Draga Jančarja in roman Marjana Tomšiča Zrno od frmentona.

Velikani svetovne književnosti

Beletrina nadaljuje s prevodi enega največjih živečih avtorjev na svetu, nobelovca in Slovenca po materi Petra Handkeja. Roman Moje leto v Nikogaršnjem zalivu je njegovo osrednje prozno delo, pod prevod se podpisuje Amalija Maček. Ena najbolj branih južnoslovanskih pesnitev vseh časov Gorski venec je nastala leta 1846 na Cetinju in bo po več kot sedemdesetih letih prevedena v sodoben slovenski jezik. To veliko delo, ki ga je napisal največji črnogorski pesnik Petar II. Petrović Njegoš, bo izšlo v prestižni dvojezični bibliofilski izdaji v novem prevodu Miklavža Komelja, opremljeno pa bo z informativnimi opombami in prevajalčevo spremno besedo. Jungovi privrženci se bodo letos razveselili knjige Razvoj osebnosti tega zanimivega avtorja. Gre za zbirko o otroški psihologiji v prevodu Alfreda Leskovca in Barbare Štuhec.

Drugi letnik klasikov

Izšel bo tudi drugi letnik Klasične Beletrine, zbirke, ki bo vse do leta 2024 prinašala izbore vrhuncev svetovne književnosti in bo tako tudi letos postregla s petimi novimi naslovi v novih prevodih in enem ponatisu. Vse izdaje bodo obogatene s spremnimi besedami slovenskih literarnih izvedencev. Drugi letnik Klasične Beletrine bo vseboval Zgledne novele Miguela de Cervantesa v prevodu Veronike Rot in s spremno besedo Branke Kalenić Ramšak, Radetzkyjevo koračnico Josepha Rota v prevodu Mire Miladinović Zalaznik in s spremno besedo Andreja Rahtena, roman Charlesa Dickensa Naš skupni prijatelj v prevodu Nade Marije Grošelj in s spremno besedo Janka Kosa, roman 1793 Victorja Hugoja v prevodu Jane Pavlič in s spremno besedo Toneta Smoleja, José Maria de Eça de Queirós pa se bo predstavil z romanom Zločin očeta Amara v prevodu Barbare Juršič in s spremno besedo Mojce Medvedšek.