Biblos v šolah čaka na zeleno luč ministrstva za izobraževanje

2. 2. 2021, 14:20 | Scena

                            Epidemija je povzročila spremembe v bralnih navadah, vse več posegamo po e-knjigah. (foto: Matej Pušnik) Matej Pušnik

Epidemija je povzročila spremembe v bralnih navadah, vse več posegamo po e-knjigah.

Leto 2020 na področju branja knjig velja za leto velikih sprememb, saj je epidemija povzročila pomemben premik od tiskanih k e-knjigam. V edini slovenski e-knjižnici Biblos se je izposoja lani tako povečala za kar trikrat, podvojilo pa se je tudi število uporabnikov, vendar pa med 61 slovenskih knjižnic v Biblos še vedno niso vključene šolske knjižnice. Uvajanje elektronskih knjig v srednje in osnovne šole čaka na zeleno luč ministrstva za izobraževanje.

Ko je med lanskoletno spomladansko karanteno postalo jasno, da bo digitalna pripravljenost in odzivnost ključna prednost šole v času drugega vala epidemije in ponovne karantene oziroma izobraževanja na daljavo, je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) junija dalo pobudo za pilotni projekt uvajanja elektronskih knjig v osnovne in srednje šole ter k sodelovanju pozvalo slovenske založnike in Beletrino, ki vodi portal Biblos. Ta je skupaj z ministrstvom pripravila model vpeljave e-knjig v osnovne in srednje šole.

»Cilj projekta je v luči trenutnih kritičnih zdravstvenih razmer in v luči vsesplošne digitalizacije družbe vsem učencem in dijakom omogočiti čimbolj enostaven in hiter dostop do potrebnih gradiv za domače branje, kar sistem izposoje e-knjig Biblos tudi omogoča,« je povedala Alma Čaušević, izvršna direktorica založbe Beletrina.

»Pilotni projekt uvajanja e-knjig smo z ministrstvom in založniki načrtovali tako, da bi imeli učenci tretje triade osnovne šole in srednješolci brezplačen dostop do izbranega nabora približno stotih naslovov različnih založb, pri čemer gre pretežno za knjige za domače branje,« je pojasnila Alma Čaušević. E-knjige bi si tako lahko učenci izposojali od doma in kadarkoli, kar mladim bralcem tudi sicer zelo odgovarja. Vse osnovne in srednje šole bi imele na voljo enak nabor razpoložljivih e-knjig. Kot je še pojasnila Alma Čaušević, so z MIZŠ uskladili model uvedbe e-knjig, ki je pripravljen na implementacijo, zdaj pa čakajo zeleno luč ministrstva za začetek izvedbe projekta, pri čemer upajo, da se bo to zgodilo čim prej.

Dostop učencev do e-knjižnice in do izbranih e-knjig je namreč eden pomembnih pokazateljev pripravljenosti ministrstva in države na šolanje od doma. »V zadnjem letu zaznavamo, da osnovnošolci in srednješolci zaradi šolanja od doma berejo še manj literature v slovenščini in bojimo se, da bodo rezultati branosti med šolajočo se populacijo zaradi tega v prihodnje še slabši, pri čemer smo po tem kazalniku že zdaj na repu evropskih držav,« je še povedala Alma Čaušević.

Epidemija je pospešila trende na področju elektronskih knjig

Podatki, ki jih beležijo na Biblosu, kjer se je v letu 2020 izposoja elektronskih knjig izjemno povečala, pa kažejo, da je trende, ki so se nakazovali že nekaj let, epidemija covid-19 – skupaj s posledičnim zaprtjem knjižnic v pomladnem času – močno pospešila. Če se je morda takrat zdelo, da je porast e-branja rešitev v sili, pa stalna eksponentna rast izposoje v e-knjižnici Biblos, ki se je nadaljevala tudi v preostalem delu leta (še posebej ob ponovnem jesenskem delnem zaprtju knjižnic), govori o dolgoročnih spremembah bralnih navad.

V letu 2019 so na Biblosu tako zabeležili 97.706 izposoj, v letu 2020 pa kar 313.932. Zraslo je tudi število uporabnikov, ki se je v primerjavi z letom 2019 podvojilo – v letu 2020 jih je bilo kar 36.000. Največji porast uporabe e-knjižnice Biblos pa je lani prinesel prvi val epidemije. Število dnevnih izposoj, ki se je pred epidemijo covid-19 gibalo okoli 300, je v času spomladanske karantene skokovito naraslo. Dnevni rekord je bil 23. marca 2020, ko je število izposoj doseglo 2.667, na letni ravni pa je bilo povprečje okoli 1.500 izposoj na dan. Rekordni mesec je bil april, ko so si uporabniki in uporabnice izposodili skupno 54.137 e-knjig, uporaba pa je nato ponovno močno narasla jeseni. Na vrhu lestvice najbolj branih e-knjig je bil lani presunljiv avtobiografski roman Bronje Žakelj Belo se pere na devetdeset založbe Beletrina, med zvrstmi pa so bralci in bralke največ posegali po ljubezenskih romanih.

Izjemno povečanje števila uporabnikov in dnevnih izposoj predstavlja velik izziv podporni tehnični ekipi Beletrine, ki vseskozi skrbi za izboljšave in posodobitve sistema, ter Biblosovemu klicnemu centru, kjer telefonsko pomoč uporabnikom nudijo vsak delovnik med 10. in 17. uro.
Vse več knjig v e-knjižnici

Vse obsežnejši je v Biblosu tudi nabor elektronskih knjig, pri čemer so jih samo leta 2020 dodali skoraj 900, kar je slabih 60 odstotkov več kot leto prej. Bralci in bralke pa v edini e-knjižnici lahko izbirajo že med več kot 4.500 naslovi – večinoma v slovenskem jeziku. V e-knjižnico Biblos je trenutno vključenih skupno 61 slovenskih knjižnic, med njimi 58 splošnih, Narodna in univerzitetna knjižnica, knjižnica Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani in Knjižnica slepih in slabovidnih Minke Skaberne. Vse večje zanimanje za sodelovanje v sistemu Biblos pa vlada tudi med različnimi založbami in samozaložniki. Teh je trenutno 210, pri čemer se jih je lani sistemu na novo pridružilo 38.

E-knjižnica in knjigarna Biblos je nastala leta 2013 pod okriljem Beletrine in v tesnem sodelovanju z mrežo splošnih knjižnic Slovenije ter institutom Izum, skrbnikom sistema Cobbis. V Biblos je vključenih 61 knjižnic, kar bralcem po vsej Sloveniji zagotavlja neprekinjen stik s knjigo tudi v času, ko so bile knjižnice primorane zapreti svoja vrata. Imajo pa e-knjige tudi sicer nekaj prednosti pred fizičnimi: dostopne so 24 ur na dan 7 dni v tednu, izposodimo si jih lahko od doma ali od koderkoli po svetu. Potrebujemo le dostop do interneta in ustrezno bralno napravo, kar je lahko poleg bralnika tudi pametni telefon, računalnik ali tablica. Izposoja preko Biblosa je za člane vseh vključenih knjižnic brezplačna, za pozabljivce pa ni zamudnin, saj se izposojene knjige po dveh tednih samodejno vrnejo na virtualno knjižno polico, seveda pa si jih je mogoče tudi ponovno izposoditi. Biblos je izjemno uporaben tudi za ljudi z različnimi oviranostmi, saj je oddaljeni dostop od koderkoli in kadarkoli v veliko pomoč gibalno oviranim, ki gredo sami težje v oddaljene knjižnice, slabovidni bralci pa si lahko povečajo črke in prilagodijo osvetlitev.