Čas omejitve gibanja je hkrati čas, ko lahko raziščete kotičke svoje občine

Z nami gredo lahko tudi otroci, zlasti osnovnošolci. Strokovnjaki namreč svetujejo veliko gibanja na svežem zraku, a v tem času ne skupaj z drugimi družinami. Lahko se podate na raziskovalni sprehod po samotnih stezah, pri tem pa imate s seboj fotoaparat ali daljnogled. Namesto igral na otroških igriščih lahko otroci uporabijo drevesa, predlagajo na oddelku za pedagogiko in andragogiko ljubljanske filozofske fakultete.

Po Ostrovrharjevi poti do ostankov nekdanjega gradu

Na Debni vrh nad Zalogom, s katerega so nekoč oprezali za Turki, vodi veliko poti. Zanimivosti se skrivajo tudi v bližini, kjer nas Ostrovrharjeva pot popelje do ostankov nekdanjega gradu in zanimivega kamnoloma. Tu so lomili in klesali mlinske kamne, kar se še vedno lepo vidi v stenah, je za STA navedel profesor športne vzgoje na Osnovni šoli Riharda Jakopiča v Ljubljani Miha Juvan.

Tistim, ki jih Šmarna gora odvrača zaradi svoje obleganosti, svetuje Šmarnogorsko Grmado. "Čeprav je višja od sosede Šmarne gore, pa se bližina dosti bolj oblegane dvojčice ne pozna kaj dosti in na njej najdemo tudi osamljene kotičke," je poudaril. "Ozka Mazijeva pot vas zna pogreti tudi ob bolj mrzlih dneh, strme stene na jugozahodnem delu gore pa nudijo tudi čisto pravo feratarsko izkušnjo na zavarovani planinski poti," je izzval. Pri tem pa je izpostavil, da ta del uradno že sodi v Občino Medvode.

Povabil je tudi na gorsko-kolesarsko dogodivščino od Šentvida do Bokalcev. Čeprav je pot po slemenih Šentviškega hriba, Toškega Čela in Klobuka lepo prehodna tudi peš, so te poti po njegovih besedah kot nalašč za gorsko kolesarjenje. Adrenalinski navdušenci bodo vmes lahko zavili tudi na kolesarske poligone v Podutik, za vse ostale pa vožnja po potkah lahko predstavlja lepo avanturo, ki jo lahko tudi hitro skrajšamo po številnih poteh v dolino.

Vodnik Planinske zveze Slovenije Janez Albert pa rad izbere krožno pot ob Savi z izhodiščem v Črnučah. Vodi nas do idiličnega ribnika in tamkajšnje okrepčevalnice ob Savi Ribnik mimo konjušnice do Tacna. Tam pri lekarni zavijemo levo, gremo mimo separacije in znova zavijemo levo na gozdno pot, po kateri se vrnemo v Črnuče, je dejal za STA.

Za kolesarje vzpon na Janče ljubljanski Alpe d'Huez

Če hočemo v Mestni občini Ljubljana imeti vsaj za nekaj časa občutek, da je prestolnica daleč stran, se lahko podamo na Janče, najvišji vrh občine, je predlagal Juvan. Začnemo v dolini Besnice na različnih izhodiščih, lahko pa si po številnih cestah pot tudi zelo skrajšamo. "Za cestne kolesarje je vzpon na Janče ljubljanski Alpe d'Huez in odlična priprava za kakšne druge dolge slovenske klance," je predlagal.

Na poteh Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib je res lahko gneča, a se zaradi številnih poti vseeno najde tudi nekaj samote, je zagotovil. Lahko pa se po njih odpravimo tudi zelo zgodaj, ko še ni ljudi. Tekači in sprehajalci smo po njegovih besedah lahko hvaležni, da imamo tako zavetje narave v središču mesta. Še vedno lahko odkrijemo kakšno zanimivost, za katero ne ve vsak Ljubljančan. Ena takih je po njegovih besedah ostanek stare skakalnice na Galetovem ali pa nekdanja pionirska proga, ki je danes namenjena kolesarjem. Lahko gremo tudi na Šišenski hrib, ki je s 429 metri najvišji vrh krajinskega parka.

Na območju parka sta dve ohranjeni prehodni barji, in sicer Mali Rožnik ali Rakovniško barje ter Mostec. Obe barji zbujata pozornost botanikov zaradi zavarovanih rastlinskih vrst, med katerimi nekatere uspevajo le na nekaj mestih v Sloveniji. V celotnem parku pa je po navajanju botanika Nejca Jogana znanih več kot 580 rastlinskih vrst. Tivoli je tudi nahajališče evropske gomoljčice (Pseudostellaria europaea), ki je botanična naravna vrednota državnega pomena.

Ptice pa imajo na sicer majhnem prostoru na voljo več različnih habitatnih tipov. V gnezditvenem obdobju so popisali 68 vrst ptic, med njimi tako gozdnih vrst in vrst, značilnih za naselja, kot vodnih vrst in vrst mozaične kulturne krajine, so zapisali v krajinskem parku.

Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec