Sašo Šketa: Če se vam najavijo obiski, je presna torta narejena v pol ure

Kako ste se srečali s presno prehrano?

Najprej sem si začel pripravljati smutije. Koncept zelenih smutijev sem spoznal pred sedmimi leti, ko pri nas še niso bili tako popularni. Všeč mi je bilo, kako sem se po njih počutil. Imel sem več energije in začel sem izgubljati težo.

Za leto dni sem prešel na presno prehrano in v tistem letu izgubil 40 kilogramov, brez telovadbe. To sicer ni bil moj cilj, a se je kar zgodilo. In če ješ samo solate, oreščke in suho sadje ter piješ smutije, ti hitro postane dolgčas. Vsaj meni je, zato sem začel raziskovati, kaj presnega lahko pripravim. Tako je nastala tudi ideja za spletno stran Presno.si, kjer sem začel objavljati svoje recepte.

Na Presno.si objavljate večinoma presne sladice, zakaj?

Če pobrskate, boste na koncu strani našli tudi preostale recepte. Najbolj nenavaden recept, ki sem ga umaknil s spleta, je bila presna kranjska klobasa s pire krompirjem in špinačo. Tako zelo sem se trudil biti kreativen.

Zadnje čase sem se pa res osredotočil na sladice, ker večinoma ljudje niso presnojedci, s presnojedstvom se samo spogledujejo, in sladice so najlažja pot, da so ljudje sploh pripravljeni poskusiti in eksperimentirati. Postale so tudi moderne, ker so brez glutena in belega sladkorja, pa še preprosto jih je izdelati, so zdrave in ljudje jih lahko pojedo brez slabe vesti, tudi če so na dieti.

Ker je moja osnovna ideja širši publiki predstaviti presno prehrano, se mi je zdela pot prek sladic prava. A odločitev za presnojedstvo prepuščam vsakemu posamezniku. Jaz sem bil leto dni presnojedec, zdaj pa sem pretežno vegan, že 14 let pa sem vegetarijanec, meso in ribe sem že davno izključil iz prehrane.

Boste svoje recepte, ki ne spadajo v kategorijo 'presno', objavljali na svoji spletni strani ali razmišljate, da bi jih objavili kje drugje?

Nekaj sem jih že objavil na bratovi spletni strani Sketa.si, pišem pa že drugo knjigo, ki bo veganska. Na Presno.si sem poskusil objaviti nekaj veganskih receptov, pa so bili odzivi mešani, zato sem se odločil, da bo ostala izključno presna.

Tudi vaš brat se ukvarja s kulinariko, ima svojo spletno stran z recepti. Se je vajino zanimanje za kulinariko začelo sočasno?

Kot kaže, je to v družini. Moja stran je delujoča že sedem let, on pa je začel objavljati recepte šele pred letom dni. V prihodnje pa imava v načrtu skupne projekte.

Kdo pa je vas navdušil za kuhanje?

Bili smo zasedena družina, a kreativna na različnih področjih, posebnih kulinaričnih obrokov med tednom pa nismo pripravljali. Med vikendi smo jedli zunaj. Seveda smo jedli dobro hrano, ni bilo pa kulinaričnega eksperimentiranja. In verjetno je ta želja prišla iz manka. Pri meni je bila ključna kombinacija osebne transformacije in želje po kreativnosti. Rad imam dobre stvari in hrana je ena od njih.

Zakaj pa ste se odločili izdati knjigo, glede na to, da ste imeli recepte že objavljene na spletu?

Povod za knjigo je bil, da sem hotel dati ljudem še nekaj več – v knjigi je približno polovica receptov, ki so že objavljeni na spletu, preostali pa so novi in jih na spletu ni. Veliko ljudi, ki spremljajo mojo spletno stran, je izrazilo željo, da bi imeli recepte v tiskani obliki, ker ne kuhajo z računalnikom ali telefonom v bližini.

Ker je bilo teh želja kar nekaj, sem se odločil izdati knjigo, navsezadnje sem oblikovalec in celoten proces sem izpeljal sam, z izjemo tiska. Le pri fotografiji naslovnice mi je pomagala prijateljica Sara Tušar, za kar sem ji izredno hvaležen. Če ne bi vsega tega znal sam, bi bila izdelava knjige prevelik finančni zalogaj, je šlo pa veliko časa za pripravo. Iziti bi morala že lani, a mi ni zneslo.

Izdati prvo knjigo je najtežje, kdaj lahko pričakujemo naslednjo?

Glede na to, da je že v procesu nastajanja, računam, da bo izšla oktobra ali novembra 2016. Bo veganska in tematsko usmerjena, v njej bodo zdravi in hitri recepti – napisani po moško. A naj ostane presenečenje, bo pa knjiga na voljo tudi v angleščini, prav tako kot tudi knjiga o Seksi presnih sladicah, ki se že prevaja.

Kaj pa vas je napeljalo na tako seksi naslov?

Pred izidom sem imel v ožjem izboru nekaj dolgočasnih naslovov in precej časa sem razmišljal o njem. Opazil sem, da pri nas avtorji knjig nimajo poguma dati kakšnega bolj kontroverznega naslova. Hrana je čutna izkušnja. Ko jo vidiš, si jo zaželiš.

Ko greš z vilicami skozi kos torte, čutiš njeno teksturo, nato jo približaš nosu in začutiš aromo, potem jo še okusiš ... In seksi beseda se mi je zdela v povezavi s to izkušnjo zelo primerna. Res pa je, da so presne sladice tudi zdrave in zdravje je tudi seksi. Ta naslov mi je šinil v glavo med slikanjem za naslovnico in takoj sem vedel, da je to pravi naslov. Tudi naslednji naslov bo malo bolj nagajiv.

Glede na to, da sta z bratom kulinarična 'konkurenta', kaj tekmujeta?

Ne, pomagava si. Jaz sem bolj za združevanje. Simon mi pomaga pri marketingu in promociji knjige, kmalu pa bo tudi sam izdal knjigo. Skupaj pa načrtujeva še en projekt – knjigo tematskih jedi – on se bo receptov lotil iz klasične kuhinje, jaz pa iz veganske in presne. Želiva, da bi bila knjiga primerna za vse, predvsem pa imava željo, da spodbudiva ljudi, da bi pogosteje kuhali doma.

Bodo recepti bolj komplicirani ali bosta ohranila zelo enostavne postopke priprave jedi?

Jaz se ustrašim receptov, ki imajo navedenih nekaj sestavin, ki jih nimam doma. Takšni recepti so primerni za posebne priložnosti, ko povabiš na obisk družino ali prijatelje. Za vsak dan pa je dobro imeti hitre in preproste recepte. Presna tortica je na primer pripravljena zelo hitro. Če se vam najavijo obiski, je presna torta pripravljena v pol ure.

Res? Kaj pa namakanje sestavin?

Jaz oreščke namakam samo včasih, ne pa vedno. Namakanje je priporočajo zaradi lažje prebavljivosti, ni pa nujno, če lahko oreščke jeste surove in vam ne povzročajo težav. Če imam čas, to naredim, ampak večinoma ga nimam, zato jih ne namakam. Sperem jih vedno, to je pa tudi vse. V receptih tudi napišem, lahko jih namočimo, ni pa nujno. Je pa res, da se lepše zmeljejo v kremo. In seveda je bolje pojesti presno torto iz nenamočenih oreščkov kot pa običajno. In na tem temelji moja filozofija.

Kako pa ste vi začeli pripravljati presno hrano, ste se oborožili z blenderjem, dehidratorjem in drugimi aparaturami?

Jaz sem prvih nekaj mesecev pripravljal presne jedi s paličnim mešalnikom, imel pa sem tudi pripadajočo posodo z nastavkom za sekljanje. In to je vse. Tudi za recepte, ki so v knjigi ali na moji spletni strani, ne potrebujete nobene posebne opreme. Se mi zdi bolj smotrno kupiti klasičen kuhinjski multipraktik.

Glede na to, da ste se v svet presnih jedi podali pred sedmimi leti, ko sestavin še ni bilo na voljo povsod, kje ste jih kupovali?

Res je, takrat je bilo sestavin malo, a so se dobile tudi pri nas. Le nekaj sestavin sem moral naročiti iz tujine, presni kakav sem na primer naročal iz Nemčije. Zdaj pa ni več težav ... Se pa tudi izogibam super živilom!

Zakaj?

Da ne bo pomote, tudi sam jih uživam, nočem pa, da se ljudje tega ustrašijo. Če jih imate, super, če jih nimate, ni pa nič narobe. Želel sem izločiti čim več faktorjev, ki bi ljudi odvrnili od tega, da bi se lotili priprave presnih sladic.

Razmišljate, da bi kulinarika postala vaš poklic?

Po poklicu sem grafični oblikovalec in tudi delam kot grafični oblikovalec, kuhanje pa je hobi, ki za zdaj še ni še prerasel v službo. Zelo uživam v oblikovanju, ker je ustvarjalno, hkrati pa moraš tudi logično razmišljati. Del mojega dela je vezan tudi na digitalne medije, je pa včasih tudi užitek kaj prijeti v roke. Tudi kulinarika je dizajnerska zadeva, včasih se počutim kot režiser – izbrati moram akterje oz. sestavine, potem jih je treba na pravilen način združiti, potem pa mora vse skupaj delovati harmonično in biti vizualno lepo predstavljeno, navsezadnje jemo tudi z očmi.

Pa v kuhinji ustvarjate svoje zgodbe vsakodnevno?

Med tednom raziskujem različne jedi in razmišljam, kateri okusi bi se podali skupaj glede na sezono, nato sestavim recept, konec tedna pa recept tudi preizkusim v kuhinji. Imam obdobje, ko pripravljam jedi tudi med tednom, si pa kdaj tudi vzamem kakšen mesec dni premora.

Kako pristopate k oblikovanju receptov?

Različno. Navdih za recept za vročo čokolado je bila želja po vroči čokoladi. Privoščil sem si sicer pravo, a to me je spodbudilo, da ustvarim recept za zdravo različico. In tako sem začel raziskovati, katere oreščke uporabiti za pravo teksturo, nekajkrat sem preizkusil recept in ko je uspel, sem ga objavil.

Vam recepti ne uspejo vedno v prvo?

Ne, recepti ne uspejo vedno v prvo! Zadnje čase sicer pogosteje uspejo v prvo, a kar veliko je bilo spodletelih poskusov.

Pa ustvarjate tako, da se držite gramature ali med pripravo jedi dodajate sestavine po občutku?

V procesu eksperimentiranja dodajam sestavine po občutku, ko pa pride čas za objavo, napišem recept v gramih. Mi je pa bližje ameriški sistem receptov v merilu s skodelicami.

Pa ste že poskusili objaviti kakšen takšen recept?

Na spletu sem že poskusil, ampak sem potem dobival vprašanja, zato sem se vrnil na grame, ker so ljudje tega navajeni in jim je to bližje.

Pa vi, radi raziskujete kulinariko po svetu in jedi drugih narodov?

Rad raziskujem. Potujem ne veliko, potem pa to kompenziram z raziskovanjem hrane. Najbližje mi je azijska kuhinja.

Kje pa najdete recepte?

Prijatelje sprašujem, kaj so videli na potovanjih, po spletu pa iščem recepte na lokalnih straneh in uporabim Googlov prevajalnik. Ker so recepti na evropskih straneh prevečkrat prilagojeni, jaz pa imam raje pristno doživetje tujih kultur skozi prehranjevanje. Kulinarika je pomemben del kulture in ljudi lahko spoznamo skozi način prehranjevanja, vedno mi je zanimivo, kakšen odnos imajo ljudje do hrane.

Kakšen pa je vaš odnos do tradicionalne slovenske hrane?

Obožujem jo, kar je seveda pripravljeno v vegetarijanski različici. Rad jem zelje, kuham si jote, izdelal sem si presno kranjsko klobaso, rad jem žgance ... Naj namignem, da bo v tej smeri tudi potekal projekt, ki ga pripravljava skupaj z bratom. Etnografsko se bova lotila raziskovanja kulinarike.

Pa uporabljate tradicionalna slovenska žita – piro, ajdo, proso?

Od žit veliko uporabljam ajdo, ker je v presni prehrani odličen nadomestek za oreščke. Ajdova zrna kupim, jih kalim, potem posušim in nato zmeljem v moko. Na tak način je ajda užitna tudi surova.

Znanje, ki ste ga pridobili skozi raziskovanje, delite tudi na delavnicah, kdaj ste jih začeli voditi in kje potekajo?

Že več kot eno leto imam kulinarične delavnice enkrat na mesec, prirejam pa jih v Kalčku. Petnajst ljudi je navadno na delavnici in imamo se super.

So vas oni povabili k sodelovanju ali ste sami poiskali njih?

Prijateljica mi je rekla, da ji je neprijetno nakupiti sestavine, s katerimi ne zna delati. Zdelo se mi je čudno, ker je to tako preprosto. A sem dojel, da ljudem veliko pomeni, da pripravo jedi vidijo v živo. In ker sem veliko sestavin kupoval ravno v Kalčku, smo se dogovorili za sodelovanje.

Kje lahko ljudje izvedo, kdaj bodo delavnice potekale in kaj se bo na njih pripravljalo?

Konkretno te delavnice, na katerih delamo presne sladice, oglašuje Kalček, se pa tako hitro zapolnijo, da sam niti ne delam promocije. Očitno bi jih moral imeti več, zato tudi načrtujem eno bolj konkretno delavnico, ki bo trajala vse popoldne in na kateri bomo delali več različnih jedi, ne samo sladice. Tu bo tudi že navezava na novo knjigo.

Napisala: Metka Pravst, foto: Primož Predalič