Charlotte Emma Aitchi­son o iskanju prihodnosti popa

Da bi laže razumeli, v katero smer drvi današnja pop scena, moramo le nekoliko bliže pogledati ustvarjalce, ki so se v njej znašli v zadnjih letih, ko se fizična glasba tako zelo nerodno spaja s težko nadzorovanim streamingom in ko je za ustvarjalca nujno, da sočasno biva, ustvarja in se kaže tako na odrih kot tudi v digitalnih miljejih. Ni nam bilo treba dolgo iskati primerka, s katerim lahko po šolsko predstavimo prihodnost popa.

To je 27-letna Charlotte Emma Aitchi­son, ki se pod svojo glasbo podpisuje kot Charli XCX, kar je, sploh če ste rasli predvsem s klasičnimi in progresivnimi rok bendi, nadvse nenavadno ime. Prej bi ga našli v kakšni spletni klepetalnici kot na glasbenih lestvicah. A to je prvi indikator mo­dernosti. Njeno umetniško ime dejansko je ime, ki ga je, ko je bila mlajša, uporabljala za klepetanje na MSN Messengerju. In je ostalo. Digitalno se zdaj tako ali tako ne loči od analognega, kar po svoje nakazujejo tudi njeni začetki, ko je Charli leta 2008 svojo glasbeno pot začela z vztrajnim objavljanjem svojih stvaritev na MySpace profilu, vse dokler ji leta 2010 ni založba Asylum Records pod nos pomolila pogodbe.

Ta ji je na eni strani prinesla nove pri­ložnosti, po drugi strani pa tako zelo pretresla njeno homeostazo, da Charli še danes govori, da je »izgubljena«. Biti izgub­ljen pa je tako ali tako default stanje vsakogar, rojenega v devetdesetih in kasneje, le da za Charli to pomeni nenehno iskanje lastnega mesta nekje med destiliranim po­pom in predrznim antipopom. V tem precepu Charli sicer je na ključnih glasbenih lestvicah, služi lep denar in sodeluje z velikimi svetovnimi zvezdami, a se hkrati sprašuje, zakaj ni uspešnejša. Nič čudnega torej, da je generacija izgubljenih v Charli XCX našla svoje himne.

Nihanje med enim in drugim stanjem je bržda posledica sveta, v katerem Charli – in njeni sovrstniki – danes ustvarjajo. Orodja, ki jih potrebujejo, da so uspešni, so obenem orodja, ki jih – kot umetniki – morajo kritizirati. Tega binarnega miselnega toka Charli ne skriva niti na svojih družbenih profilih, in tako v nekem trenutku provokativno oznani, da socialne medije sovraži, da ji je dovolj nenehnega pretvarjanja, da je luškana punčka, da to sovraži, ker ni res­nično. A že čez pol ure sledi tvit, v katerem se vpraša: »A to sploh ima smisel?« In še isto popoldne na Twitterju veselo oznani, kako neverjetni so njeni novi komadi. In krog je vsaj za nekaj časa spet sklenjen.

Talent v tej zgodbi nikoli ni pod vpra­šajem. Charli si zasluži biti tu, kjer je, in najbrž si zasluži biti še više. Zasluži si odgovor na svoje vprašanje, zakaj ni slavnejša, a menimo, da tega odgovora v resnici ne bi rada slišala. Zasluži si tudi, da smo nanjo pozorni. Njena glasba ima dušo in precej drzno izraznost. Bolj ko jo poslušamo, bolj jo spoznavamo, saj so pesmi, ki nihajo od dramatično romantičnih balad do udarniško umazanega popa z občasnimi primesmi hiphopa, polne njenih notranjih monologov.

In če še dvomite, Charli XCX je v bistvu avtorica in vokalistka elektropop pesmi I Love It, s katero sta leta 2012 besno od­mevali švedski didžejki pod skupnim nazivom Icona Pop. Če zdaj pogledamo nazaj in vzamemo v zakup obstoječe znanje o Charli XCX in način njenega ustvarjanja, postane marsikaj v pesmi I Love It še toliko bolj jasno, logično, celo navdušujoče. Saj veste – You want me down on Earth, but I am up in space in seveda tisti odmevni verz You're from the 70s, but I'm a 90s bitch. To je Charli. To je njen notranji monolog. To je njena izgubljenost. To je njen binarni svet, razpet med starim in novim, med analognim in digitalnim, med željo biti edin­stvena umetnica in željo biti slavna.

Charli XCX je pred kratkim predstavila svoj tretji studijski album Charli. Da bi lahko bili del njenega drvenja v prihodnost popa, so se ji pri snovanju pridružili številni mladi glasbeniki z vseh koncev sveta (med njimi je Sky Ferreira, ki je tako kot Charli kariero začela z objavljanjem skladb na MySpaceu), ki podobno kot Charli neredko tudi sami še iščejo svoje mesto pod ne­izprosnim soncem glasbene industrije 21. stoletja. Kliknite na kakšen njen komad in ji pomagajte utrditi prepričanje, da si zasluži vseh lepih stvari, ki se ji dogajajo.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord