Cukrarna odpira vrata za javnost z razstavo Čudovitost spomina

24. 9. 2021, 08:15 | Scena | Vir: STA

                            Cukrarna odpira vrata za javnost z razstavo Čudovitost spomina (foto: STA/Tamino Petelinšek) STA/Tamino Petelinšek

Po celoviti prenovi danes ob 10. uri vrata za javnost odpira Galerija Cukrarna, ki jo upravlja zavod Muzej in galerije mesta Ljubljane (MGML). Kot prvo predstavljajo mednarodno skupinsko razstavo Čudovitost spomina. Sodelujoči umetniki se vsak na svoj način ukvarjajo z vprašanji spomina kot kolektivne in individualne izkušnje.

Ljubljanski župan Zoran Janković je na četrtkovem odprtju za vabljene goste izpostavil, da je prenova Cukrarne "trenutno največji kulturni projekt, zgrajen v samostojni Sloveniji". Dodal je, da ji bo sledil Rog, kjer prenova že poteka, temu pa še kinodvorane Kinodvora na Ajdovščini ter dokončanje Baragovega semenišča, "kar dokazuje, da Kultura v Ljubljani živi".

V MGML se s prenovo Cukrarne, kot so zapisali, na eni strani poklanjajo zgodovini stavbe, na drugi strani z vzpostavljanjem zavezništev z umetniki in kulturnimi institucijami ustvarjajo platformo za razvoj sodobne umetnosti.

Prenovo Cukrarne so zasnovali v arhitekturnem biroju Scapelab. "Zares zadovoljni smo s tem, kako v novi Cukrarni hkrati obstaja historično in moderno. Opredeljuje ju razmik med notranjimi volumni in obodnim ostenjem, ki je pravih dimenzij in v pravem razmerju. Obiskovalec nezavedno dobi občutek, da je nekaj povsem novega našlo prostor v nečem zelo starem. Tako kot ga bo tudi sodobna umetnost," so v poročilu za javnost poudarili avtorji projekta Marko Studen, Boris Matić in Jernej Šipoš.

Vodja oddelka za kulturo na Mestni občini Ljubljana (Mol) Mateja Demšič je na novinarski konferenci pred odprtjem Cukrarne povedala, da bo v Cukrarni s svojo vsebino sodelovalo ogromno deležnikov, ki so po naravi zelo raznoliki, od posameznic in posameznikov, prek umetnic in umetnikov do javnih zavodov in nevladnih organizacij, posebno mesto pa bodo v njej dobili tudi mladi ustvarjalci.

Da bo Cukrarna prostor, kjer se bodo srečevali različni deležniki, je poudaril tudi direktor MGML Blaž Peršin. Po njegovih besedah nova institucija ne bo le muzej, temveč odprta platforma, namenjena tako predstavljanju kot tudi prikazovanju sodobne umetnosti v dramaturškem smislu. Tudi sama arhitektura in njena zgodovina daje po njegovih besedah pomen novi stavbi Cukrarne in njenemu programu v prihodnje, ki nastaja kot plod diskusij z različnimi sferami ter med različnimi umetniškimi in kuratorskimi pristopi, domačimi in tujimi, odprti pa bodo tudi za sodelovanja z raznimi festivali in neodvisno sceno.

Galerija Cukrarna vrata odpira z razstavo Čudovitost spomina. Umetniška direktorica Cukrarne Alenka Gregorič je za STA povedala, da želijo z njo pokazati, katere vsebine, mediji in načini razmišljanja jih zanimajo znotraj umetniških praks. Celotna razstava bo posvečena vprašanju spomina, tako kolektivnega kot individualnega.

Tema spomina je vsekakor na mestu glede na sam prostor, kjer bo razstava postavljena, meni umetniška direktorica Galerije Cukrarna in dodaja: "Cukrana se nam je vsem globoko usidrala v spomin, bodisi še iz šolskih klopi, bodisi smo jo gledali leta in leta neslavno propadati. A če jo bolje raziščemo, vidimo, da je z njo povezanih tudi veliko svetlih zgodb, veselja in veseljačenja, ne samo bede in žalosti. Pokazati želimo, da gre v življenju eno z drugim. Umetniška dela na razstavi se ne bodo konkretno ukvarjala s spominom na Cukrarno, ampak s spomini, ki so del vseh nas, ki nas tako ali drugače oblikujejo in ki nam tako ali drugače narekujejo našo prihodnost."

Na otvoritveni razstavi so s svojimi deli zastopani umetniki Jimmie Durham, dobitnik zlatega leva za življenjsko delo na beneškem bienalu, Sophie Calle, Rosa Barba, Janet Cardiff, Ernesto Neto, Teresa Margolles, Adrian Paci, Lia Perjovschi, Samson Young, Marjetica Potrč, Vadim Fiškin, Miha Štrukelj, Tobias Putrih, Aleksandra Vajd skupaj z Anetto Mono Chiso. Razstava bo na ogled v vseh prostorih Cukrarne.

Ob predstavitvi prenovljene Cukrarne so sicer iz iniciative Ljubljana odprto mesto (LOM) posredovali javno pismo s 150 podpisniki, ki se kritično opredeljuje do projekta Cukrarne, predvsem glede vključevanja nevladnega sektorja v njen program. A sta tako Mateja Demšič kot Peršin očitke zavrnila.