Daniel Nzotam: "Kot rasno mešana družina smo v Ljubljani skorajda nezaželeni kot najemniki"

Bi najprej povedali malo o vašem zavodu? 

Zavod Afriška Vas združuje v Sloveniji živeče Afričane ter vse, ki jih zanima afriška kultura, zgodovina in prihodnost. S pomočjo tematskih večerov, predavanj, predstavitev in delavnic širi znanje o Afriki in pomaga pri spoznavanju njene kulture, promovira pozitivno zavest o Afriki ter prispeva k njenem razvoju.

Imate kakšno fundacijo, kjer lahko bralci prispevajo denar, in komu je ta fundacija namenjena?

Večino sredstev potrebnih za delovanje Zavoda Afriška Vas pridobimo iz dveh manjših trgovin: ena je na Celovški 69c, kjer prodajamo večinoma hrano, pijačo in kozmetiko, druga pa na Gosposvetski 2, kjer prodajamo modne dodatke, vegansko in brezglutensko hrano ter kozmetiko. Del sredstev pa pridobivamo z organizacijo kulturnih vsebin, kot so razne delavnice, predavanja in izobraževanja. Tudi pop-up kuhinjo smo že organizirali. Dva največja dogodka, ki ju organiziramo, pa sta festival Afriška VasFest ter božična zabava za otroke, kjer smo do sedaj obdarili že več kot 150 otrok. 

Donacije sprejemamo osebno v našem kulturnem centru na Gosposvetski 2 ali pa kar na naš TRR račun s pripisom ‘’Donacija za afriški kulturni center’’. Verjamemo pa, da je najbolj trajnostni način prav nakup afriških izdelkov, saj jih večino dobavljamo iz manjših afriških zadrug.

Božična zabava za otroke leta 2018

Kdaj ste prišli v Slovenijo? Kako ste se počutili takrat in kako se počutite sedaj po več letih? 

V Sloveniji sem zdaj že dobro desetletje. Ko sem prišel pravzaprav nisem o Sloveniji vedel ničesar, kar je precej pogosta zgodba Afričanov, ki prispejo sem. Država mi je izjemno všeč, toliko zelenja in hribovja me namreč spominja na rojstni kraj (rodil sem se v kamerunskem zahodnem visokogorju, približno na isti višini kot je Vršič). Obožujem vožnjo z avtomobilom po regionalnih cestah, blizu pa sta mi predvsem Savinjska in Primorska. Savinjska zaradi žene, ki od tam prihaja, Primorska pa zaradi morja in vremena. 

Nikoli se verjetno ne bom navadil slovenske birokracije in snega, teh dveh stvari resnično ne maram. Če ne bi bilo zime in bi bili birokratski postopki preprostejši, bi lahko rekel, da sem našel raj na Zemlji.

Ste se tukaj kdaj počutili nezaželeno? Lahko poveste kak primer? 

V svojem slovenskem desetletju sem seveda izkusil tudi slabe plati Slovencev. Z družino smo primerno stanovanje iskali kar nekaj let, saj smo rasno mešana družina z dvema otrokoma in mačko. Kar pa pomeni, da smo v Ljubljani skorajda nezaželeni kot najemniki. Nekaj ljudi me je zavrnilo takoj, ko so me zagledali, še preden sem si stanovanje sploh ogledal.

Ljudje tudi nimajo zadržkov pred uporabo neprimernih izrazov (zamorec, črnuh, ipd.). Tako se trudim ljudi izobraziti tudi v smeri razumevanja; da ni vedno vse dovoljeno, tudi če se odzovemo le z neprijetnim nasmehom. 

Mlajši Slovenci so zelo razgledani. To so ljudje, ki radi potujejo in spoznavajo druge kulture - odprti so do mišljenja drugih in imajo potrpljenje, ko ta oseba česa ne razume nemudoma. Zatakne se ponavadi pri starejših, ki so odraščali v popolnoma drugačnem okolju, ki ni bilo nujno tako sprejemajoče do tujcev in drugačnih.

A se zadeve vseeno izboljšujejo. Nepravično bi bilo, da bi izpostavil samo negativne izkušnje, in pri tem tudi zaključil. Slovenija mi je všeč, rad imam Slovence in večinoma jih razumem. Verjamem, da je Slovenija kot država na dobri poti, da postane bolj vključujoča do ljudi, ki ne spadajo v neke norme.

Imate morda tudi kakšen pozitiven primer? 

Seveda, tudi teh je veliko. Rad imam ljudi, ki jih kulturne razlike zabavajo in jih sprejemajo skozi humor. Žena ne bo nikoli pozabila, kako sem zavpil, ko je pri kuhanju pire krompirja dodala mleko. Tega pri nas pač ne delamo in to se mi je zdelo sila nenavadno. Oba sva se pošteno nasmejala.

Na začetku sem bil zelo presenečen, ko sem ugotovil, kako prijazni in ustrežljivi znajo biti Slovenci. Z veseljem se potrudijo razložiti zadeve, četudi v polomljeni angleščini. Resnično cenim tiste, ki razumejo, da ni lahko živeti v popolnoma drugačni državi, kot je tista, iz katere izhajaš. 

Zaposleni zavoda Afriška Vas na sprejemu pri predsedniku države, Borutu Pahorju

Kako vas sprejmejo, ko iščete zaposlitev oziroma ko ste v preteklosti iskali zaposlitev? 

Vedno sem si želel obiskovati fakulteto, a zaradi okoliščin v katerih sem odrasel, to ni bilo možno. In tako sem bil vedno primoran opravljati fizična dela. Nekatera izmed njih izjemno težka. V Sloveniji sem tako delal skoraj vse od a do ž. Med drugim sem pozimi kidal sneg. Malce smešno je verjetno izgledalo, ko je Afričan sredi zime kidal sneg po Ljubljani. 

Nekaj časa sem bil brez službe in tako sem se odločil ustvariti svoje delovno mesto. Nočem se zanašati na druge in tako sem najprej odprl manjšo afriško trgovino, ki je postopoma zrasla v organizacijo, ki jo z ženo vodiva sama. Ponosen sem na vse, kar sem ustvaril v tem desetletju. Nekatera leta so bila težja, druga lažja. A vesel sem, da sem, kjer sem.

Imate podatke o tem, koliko temnopoltih živi v Sloveniji in koliko se jih v povpečju letno preseli k nam? 

Po internih podatkih je temnopoltih Afričanov v Sloveniji nekje okrog 2.000. Sem štejemo tiste, ki imajo dovoljenje za prebivanje (stalno ali začasno), so prosilci za mednarodno zaščito, ali pa že imajo slovensko državljanstvo (so iz Afrike posvojeni ali pa naturalizirani). Poznam veliko temnopoltih posameznikov, ki v Sloveniji niso želeli ostati, in so odšli v tujino. Vedno več pa je tistih, ki vidijo potencial v Sloveniji, in ostanejo ter si ustvarijo družine. Naša skupnost je vedno mlajša in prav je tako. Mladi imajo največ zagona in najbolj inovativne ideje.

Kakšno je vaše mnenje o dogodkih v ZDA? 

Dejstvo je, da je situacija v ZDA veliko bolj kompleksna, kot se zdi na prvi pogled. Temnopolti Afričani so bili v ZDA pripeljani kot sužnji in neprestano ponavljanje preteklosti in zatiranje je pripeljalo do napetosti, ki jih v tem stoletju ne bi smelo več biti. Tako sta obe strani pod pritiskom in v večini primerov odreagirata eksplozivno in napadalno. 

Represijo nad kakršnokoli skupnostjo popolnoma obsojam. Ponosen sem, ko vidim, kako demonstracije potekajo po vsem svetu. Kako je večina tistih, ki protestirajo, mirnih in jasno ter glasno izražajo svoje zahteve. Ljudstvo tisto, na katerem stoji celotna država, in čas je, da se jih sliši. 

Imate kakšno misel, ki bi jo radi delili z našimi bralci?  

Pravzaprav nimam dobrih lastnih citatov. Lahko pa citiram očeta, ki je bil izjemno pameten in napreden človek. Rekel je:

Festival Afriška VasFest bo letos potekal 15. 8. v Ljubljani

Povejte nam tudi malce več o vašem festivalu Afriška VasFest: kdaj in kje bo potekal? 

Afriška VasFest bo letos 15. 8. v parku Špica v Ljubljani. Zaradi trenutne situacije smo festival letos skrčili na le en dan. A to ne pomeni, da bo dolgočasno! Nabito poln urnik bo vseboval otroške delavnice, tečaje jezikov, bobnarske in plesne tečaje, napihljiva igrala, kulinarično ponudbo (letos bo blestela nigerijska hrana) in ponudbo tradicionalnih napitkov (čaji, kave, sokovi, piva) ter bogat glasbeni program, ki bo potekal cel dan. Lokalnim glasbenikom se bo tokrat pridružil Grammyjev dobitnik Mamadou Diabate, izjemen glasbenik, ki je cenjen po vsem svetu. Za čim boljše vzdušje pa so vsi koncerti brezplačni! Noro bo! Vsako leto torej zasedemo park Špica in v Ljubljano prinesemo kanček Afriške norosti. 

Festival Afriška VasFest 2019: Organizacijska ekipa in prostovoljci

• Spletna stran Zavoda Afriška Vas

Novo na Metroplay: Jan Plestenjak iskreno o enem najbolj čustvenih trenutkov njegove glasbene kariere