Digitalna knjižnica Slovenije obeležuje svojo 15. obletnico

"Ponosni smo, da je spletno mesto www.dlib.si v teh letih postalo nepogrešljiv vir za dostop do bogastva slovenske pisne kulturne dediščine ter sodobnih strokovnih in znanstvenih vsebin v digitalni obliki," so zapisali v Nuku.

Začetki digitalizacije v Nuku s prvimi projekti segajo že v leto 1996, novembra 2005 pa so javnosti prvič predstavili portal dLib.si. Sledili so obsežni nacionalni in mednarodni projekti digitalizacije, v portal pa so začeli vključevati gradivo drugih knjižnic, tudi drugih dediščinskih ustanov. Zaživela je tudi storitev digitalizacije po naročilu (EOD), ki uspešno deluje še danes.

Posebno pomembna mejnika za razvoj portala sta bila po navedbah Nuka vzpostavitev nacionalnega agregatorja e-vsebin s področja kulture, prek katerega lahko različne dediščinske ustanove iz Slovenije posredujejo metapodatke o svojih digitalnih virih na portal evropske kulturne dediščine Europeana, kjer Nuk ostaja aktiven razvojni partner, ter dogovor z Javno agencijo za raziskovalno dejavnost RS, ki zagotavlja prost in javen dostop do rezultatov javno financiranih znanstvenih objav od leta 2006 naprej.

Danes Digitalna knjižnica Slovenije predstavlja predvsem hitro in enostavno pot do številnega in raznolikega gradiva. Na portalu je trenutno na voljo 902.745 enot in še večje število digitalnih objektov. Največ je besedil (869.245) in slikovnega gradiva (28.457). Dostopno je tudi okoli 14.500 digitaliziranih knjig in številno neknjižno gradivo - fotografije, razglednice, notno gradivo in zemljevidi. Na letni ravni na portal dodajo okoli 50.000 novih enot.

"Gre torej tudi za praznovanje sodelovanja in priložnost, da se vsem partnerjem najtopleje zahvalimo," so zapisali v Nuku.

Statistika obiskov na spletni strani skozi leta vzpodbudno raste in nakazuje, da je pot, po kateri lahko uporabniki do informacij in gradiva pridejo tudi na daljavo, pomembna paradigma sodobnega izobraževanja, raziskovanja in tudi preživljanja prostega časa. V letu 2020 so doslej zabeležili več kot 4.300.000 vpogledov v vsebine na portalu.

Največ posameznih ogledov je imel Florjančičev zemljevid Ducatus Carnioliae Tabula Chorographica, sledijo razglednice iz Pirana in Cankarjev rokopis Kralja na Betajnovi. Te dni veliko ogledov beležijo Romeo in Julija, Skrivnosti števil in oblik ter fotografije Ivana Minattija, uporabniki pa iščejo tudi naslove strokovnih publikacij, kot so Teorija in praksa, Bogoslovni vestnik in Anthropos, so še zapisali v Nuku.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord