Diktator: Sacha Baron Cohen s portretom drugačnega vodje

Z intelektualno ihto nasprotujemo globalizaciji, pa mora človek celo na veliko noč vseeno deset minut stati v vrsti v McDonaldsu. Spoštujemo vse drugačne, če ti nimajo nikakršnih pravic. Številni med nami pa imamo še ta blagoslov, da smo del življenja preživeli v klanjanju dosmrtnemu maršalu, preostanek pa ždimo v tranzicijski demokraciji.

Zato ni dvoma, da nas bo karikatura diktatorja admirala generala Aladeena zabavala vsaj toliko, kot nas je zabavala karikatura neciviliziranega Borata ali seksualno agresivnega geja Bruna. Preverimo, zakaj.

Diktator ima rad šport.

Ve, da je šport odlična promocija njegove imaginarne afriške republike Wadiye. Včasih sodeluje tudi sam, a pri tem postreli tiste, ki ga utegnejo premagati. Pomembno je predvsem to, da Wadiya dobi zlato. Njegovo košarkarsko moštvo zato igra proti begunskim otrokom in amputirancem.

Diktator zahteva spoštovanje velikega vodje.

Ne le njega samega, ampak vseh njegovih fantastičnih prednikov. Spominski dan na smrt njegovega očeta Omarja zato spremlja kolektivno jokanje celotnega naroda, ki se spontano začne vsakega 2. aprila ob 7. uri in traja 16 ur. Severna Koreja bi bila ponosna na tako obsežno žalovanje.

En veliki vodja za vse čase.

Omar, oče aktualnega diktatorja, je umrl nesrečne smrti, ko ga je na lovu zadelo 97 nabojev, ki so s skupaj z eno granato 'po pomoti' zašli v njegovo telo. Aladeen ga je po prevzemu prestola razglasil za dosmrtnega predsed­nika Wadiye, sam pa postal podpredsednik. Tudi v Sloveniji imamo radi figuro velikega očeta, ki vodi naš mali narod, zato rade volje volimo vedno istega predsednike države (in strank), vse dokler ne neha kandidirati oziroma ne sme več.

Diktator ceni izobrazbo.

Kakorkoli je že ta pridobljena. Plagiatorstvo, ponarejena spričevala, goljufanje na izpitih – ni pomem­bno. Kot nas dandanes učijo, kajneda, na koncu je pomemben samo papir. Tudi če ni pristen. Diktator ima zato 118 doktoratov.

Diktator razume pomen pravega naziva.

V Sloveniji imamo ministre, šefe, direktorje, pooblaščence, predsednike in podpredsednike, varuhe in varuhinje, vršilce in kršilce dolžnosti. Tisto, kar objema tvoje ime na vizitki, odločilno vpliva na količino tistih, ki ti morda celo kaj verjamejo, zato je diktator general polkovnik doktor Aladeen dosmrtni demokratični predsednik, nesmrtni in nepremagan vojaški vodja, vodilni oftalmolog, čudovit genij humanistike, odličen plavalec, ljubljen upornik in krvoločen zaščitnik dragocenih in popolnoma po­greš­ljivih prebivalcev Wadiye.

Pa vendarle Diktator ni zgolj še ena komedija, posneta po formatu dokumentarca. Gre za pravi igrani film s pravimi – in verjetno precej dobro plačanimi – hollywoodskimi igralci. Nekateri spet igrajo sami sebe, denimo superseksi bambina Megan Fox, drugi prevzamejo vlogo v vlogi. Tu je Anna Faris, najbolj duhovita blondinka na oni strani prekopa, pa vsestranski John C. Reilly in stand up komik Bobby Lee. Kako je v sodelovanje prepričal Bena Kingsleyja, raje niti ne pomislimo, za vse skeptike pa le opomba – Cohen je pač spet Cohen.

Indiferentni ne boste ostali, se pa zna kdo, tako kot pri Brunu in Boratu, vprašati, kdo je tu pravzaprav karikatura: poosebljeni diktator ali že kar Cohen sam.

Sascha Baron Cohen je želel na letošnje oskarje priti oblečen kar v lik, ki ga igra v Diktatorju. Akademija mu je to prepovedala in mu dovolila, da se prireditve udeleži kot vsi drugi, v fraku in metuljčku. Cohen je vseeno prišel oblečen v Aladeena, pod pazduho pa je tovoril žaro, v kateri naj bi bili posmrtni ostanki Kim Džong Ila.

Te je med intervjujem 'po nesreči' stresel na novinarja pro­grama Entertainment Tonight. Posmrtni ostanki so bili v resnici zmes za palačinke.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord